Kessenich HE, Seppälä A, Rodger CJ (2023) Potential drivers of the recent large Antarctic ozone holes. Nature Commununications 14, 7259 – https://doi.org/10.1038/s41467-023-42637-0 – open access article pdf – CC BY 4.0
Abstract (povzetek):
V zadnjih treh letih (2020-2022) so se nad Antarktiko ponovno pojavile velike in dolgotrajne ozonske luknje. Razumevanje spremenljivosti ozona ostaja zelo pomembno zaradi pomembne vloge, ki jo ima antarktični stratosferski ozon (angl. Ozone) pri spremenljivosti podnebja na južni polobli. Podnebne spremembe (angl. Climate change) so že spodbudile nove vire tanjšanja ozona (angl. Ozone depletion), količina več klorofluoroogljikovodikov v ozračju pa se v zadnjem času povečuje. V tem delu celovito obravnavamo mesečne in dnevne spremembe ozona na različnih nadmorskih višinah in širinah znotraj antarktične ozonske luknje. Po znakih okrevanja na začetku pomladi v oktobru v srednji stratosferi prevladuje nadaljevanje znatnega zmanjšanja ozona od leta 2004, ki v jedru ozonske luknje znaša 26 %. Zmanjšanje ozona sredi pomladi na Antarktiki povezujemo z dinamičnimi spremembami v spuščanju mezosfere znotraj polarnega vrtinca, kar poudarja pomen stalnega spremljanja stanja ozonske plasti (angl. Ozone layer).