Video prispevek (18:35) na YouTube kanalu TED, ki objavlja najboljše govore in nastope na TED konferencah, avtorja Johana Rockströma, ki ponuja najnovejšo znanstveno oceno stanja planeta in pojasnjuje, kaj je treba storiti, da bi ohranili odpornost Zemlje na človekov pritisk.
Key insights (ključne točke), kot jih je povzel virtualni asistent Merlin AI:
Trenutno stanje na področju podnebnih sprememb:
- Povprečna svetovna temperatura na površju se je dvignila za 1,2 stopinje Celzija, kar pomeni najtoplejše obdobje v zadnjih 100.000 letih.
- Očitna je pospešitev segrevanja, saj se je temperatura z 0,18 stopinje Celzija na desetletje (1970-2010) povečala na 0,26 stopinje Celzija na desetletje (od leta 2014 naprej).
- Projekcije kažejo, da bi se lahko ob nadaljevanju sedanjih trendov temperatura v 20 letih povečala za 2 stopinji Celzija, kar bi lahko povzročilo katastrofalne posledice.
Gospodarski in družbeni učinki:
- Podnebne spremembe so povzročile velike gospodarske stroške, saj naj bi po ocenah samo v ZDA nastalo za 200 milijard dolarjev škode, leta 2023 pa naj bi zaradi dogodkov, povezanih s podnebjem, umrlo 12 000 ljudi.
- IPCC ocenjuje, da bi se lahko svetovni BDP do leta 2050 zmanjšal za 18 %, kar pomeni letno izgubo v višini 38 tisoč milijard USD, če se bodo sedanje emisije ohranile.
- Učinki podnebnih sprememb se vse bolj kažejo v ekstremnih vremenskih pojavih, kot so suše, poplave in vročinski valovi, ki so znanstveno povezani s človekovimi dejavnostmi.
Tipping Points and Ecosystem Risks:
- Znanstveniki so opredelili 16 kritičnih prelomnih elementov v podnebnem sistemu Zemlje, pri čemer jih bo pet verjetno preseglo prag že pri segrevanju za 1,5 stopinje Celzija, vključno z grenlandskim in zahodnoantarktičnim ledenim pokrovom.
- Amazonski deževni gozd lahko preide v savano, če bo krčenje gozdov preseglo 20-25 %, kar pomeni nevarnost prelomne točke pri sedanjih temperaturah 1,2 stopinje Celzija.
- Raziskave kažejo, da naravni sistemi izgubljajo sposobnost blaženja, saj vitalni ekosistemi, kot so borealni gozdovi in Amazonija, izgubljajo sposobnost absorpcije ogljikovega dioksida.
Nujnost ukrepanja:
- Za omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija je potrebno takojšnje ukrepanje za zmanjšanje svetovnih emisij ogljika za vsaj 7 % na leto, do leta 2050 pa je treba doseči ničelne emisije.
- Sedanje emisije v višini 40 milijard ton ogljikovega dioksida na leto puščajo le petletno obdobje, preden bo proračun za ogljik izčrpan.
- Med letoma 2030 in 2035 bo verjetno prišlo do prekoračitve praga 1,5 stopinje, kar bo zahtevalo nujne in bistvene spremembe politike in vedenja.
Upanje in rešitve:
- Kljub težkim razmeram se ozaveščenost in zaskrbljenost javnosti glede podnebnih vprašanj povečujeta, kar kaže na pripravljenost za sprejemanje rešitev.
- Prehod na obnovljive vire energije in trajnostne prakse lahko zagotovi gospodarske koristi in ustvari priložnosti za delovna mesta, hkrati pa stabilizira podnebje.
- Proaktivni ukrepi za ohranjanje in obnavljanje ekosistemov, skupaj s prehodom na krožno gospodarstvo in trajnostne prehranske sisteme, so bistveni za odporno prihodnost.
Predavanje, ki bi si ga moral ogledati vsak prebivalec na tem planetu.