Anker V, Maysels R, Peppa MV (Eds.) (2024) Pushing the Paradigm of Global Water Security. IWA Publishing, – https://doi.org/10.2166/9781789062540 – open access document pdf

About the Book (O knjigi):

Ta knjiga združuje raziskovalce na začetku kariere, nevladne organizacije in strokovnjake iz industrije, avtohtone in lokalne skupnosti ter delavce vladnih agencij, da bi raziskali koncept varnosti preskrbe z vodo (vodna varnost – angl. water security). Z združevanjem večkulturnih perspektiv, raznolikih prispevkov in ilustrativnih medijev izzivamo trenutno antropocentrično in tehnokratsko pripoved o varnosti preskrbe z vodo, po kateri: varnost preskrbe z vodo velja izključno za ljudi; razvojne pobude in intervencije vodijo neokolonialne in neoliberalne ideologije; družbeno-kulturni pristop k varnosti preskrbe z vodo je drugoten glede na tehnični, inženirski pristop; uporaba interdisciplinarnosti ni praktična. Tu je predstavljen skupek naših osebnih in strokovnih prizadevanj za reševanje teh izzivov. Odtenek te knjige je v naši metodologiji: nadnacionalno sodelovanje, sodelovanje med disciplinami in diagnostično reševanje problemov. Čeprav ne obljubljamo enotne rešitve (ena rešitev ne ustreza vsem), menimo, da ta pravočasni prispevek razširja razpravo o varnosti preskrbe z vodo, saj odločno zavrača redukcionistične pristope k temu najbolj zapletenemu “slabemu problemu”. Predvsem si prizadevamo za radikalno sprejetje nedeljivosti ohranjanja okolja, socialne stabilnosti in gospodarske vitalnosti. Upiramo se skušnjavi “zelene rasti” (angl. green growth), saj v njej prepoznavamo le prikriti neoliberalizem. Briljantnost, inovativnost in spomin na tradicijo, ki se pojavljajo v tej knjigi, dokazujejo pomen rešitev, ki temeljijo na številnih vrstah znanja (od znanstvenega in tehničnega do avtohtonega in lokalnega) ter nastajajo s sodelovanjem in partnerstvi za podporo doseganju socialno-ekološke pravičnosti. Knjiga je nujno branje za praktike, oblikovalce politik in večstranske organizacije v razvojnem sektorju, je pa tudi obvezno branje za doktorske in magistrske študente, ki delujejo na stičišču voda, ter študente, ki želijo izzvati svoje predmetne poglede na vodo in preseči disciplinarne meje.

Ključne teme, ideje in dejstva iz izvlečkov knjige “Pushing the Paradigm of Global Water Security” (IWA, 2024) in drugih navedenih virov sledijo v nadaljevanju – poudarek je na razumevanju vodne varnosti skozi prizmo socialne, ekološke in sodelovalne perspektive.

1. Pravičnost

Knjiga izpostavlja pomen socialne pravičnosti pri zagotavljanju vodne varnosti. To se kaže v dveh ključnih vidikih:

• Prepoznavnost in zastopanost: Marginalizirane skupnosti, kot so prebivalci slumov ob kanalu Barapullah v Delhiju v Indiji (Poglavje 2.1), se pogosto soočajo z neenakim dostopom do čiste vode. Prepoznavnost njihovih potreb in zagotavljanje njihove zastopanosti v procesih odločanja sta ključnega pomena za doseganje vodne pravičnosti. V Kolumbiji združenja skupnosti za upravljanje z vodo (CBO) predstavljajo pomemben korak v tej smeri, saj si prizadevajo za priznanje svojega načina upravljanja z vodo (str. 20).
• Prerazporeditev: Primer kmetov ob reki Yamuna v Delhiju (Poglavje 2.2) ponazarja problematiko prerazporeditve vodnih virov. Ambiciozni načrti za pomladitev reke, ki vključujejo gradnjo parkov in izselitev kmetov, pogosto zanemarjajo potrebe in zgodovino lokalnih skupnosti. Takšni projekti lahko poslabšajo socialno neenakost in ogrozijo preživetje marginaliziranih skupin. Avtorji poudarjajo, da “ohranjanje, ki ne upošteva preživetja in varnosti posesti lokalnih skupnosti, je nesmiselno” (str. 56).

Poleg socialne pravičnosti je pomembna tudi ekološka pravičnost. Primer šotišč v Združenem kraljestvu (Poglavje 3.1) izpostavlja, kako je zgodovinsko uničevanje šotišč povezano s kapitalističnim razvojem. Obnova teh ekosistemov je ključna za ublažitev podnebnih sprememb in zagotavljanje vodne varnosti. Vendar je pomembno, da se pri obnovi upoštevajo tudi pravice in potrebe lokalnih skupnosti. Avtorji opozarjajo na nevarnost instrumentalizacije šotišč za potrebe globalnega kapitala, kar bi lahko vodilo v nadaljnje krivice (str. 69).

Knjiga poudarja tudi koncept socio-ekološke pravičnosti, ki združuje socialne in ekološke vidike. Primer skupnosti Kisgó v Kolumbiji (Poglavje 4.3) ponazarja, kako tradicionalne prakse upravljanja z vodo lahko prispevajo k trajnostni rabi virov in ohranjanju ekosistemov. Takšni primeri kažejo, da je za doseganje vodne varnosti ključno upoštevati lokalno znanje in vključiti marginalizirane skupnosti v procese odločanja.

2. Znanje

Knjiga izpostavlja pomen znanja za učinkovito upravljanje z vodnimi viri. Pri tem je poudarek na:

• Zbiranju podatkov: V knjigi so predstavljene različne metode zbiranja podatkov, kot so daljinsko zaznavanje (Poglavje 5.1), molekularna mikrobiologija (Poglavje 5.2) in kvalitativne raziskave (Poglavje 5.3). Avtorji poudarjajo pomen uporabe inovativnih pristopov za pridobivanje zanesljivih in celovitih podatkov o vodnih virih.
• Ustvarjanju podatkovnih baz: Pomemben vidik je tudi ustvarjanje in vzdrževanje podatkovnih baz, ki omogočajo dostop do zanesljivih in ažurnih podatkov o vodnih virih. Primer podatkovne baze Camels-Eth Explorer za Etiopijo (Poglavje 6.1) ponazarja pomen takšnih pobud za podporo učinkovitemu upravljanju z vodo.
• Modeliranju podatkov: V knjigi so predstavljeni primeri uporabe kvalitativnega in kvantitativnega modeliranja za razumevanje in upravljanje vodnih sistemov. Primer modeliranja vodne varnosti v Delhiju (Poglavje 7.1) ponazarja, kako lahko modeliranje pomaga pri oceni trenutnega stanja in pri načrtovanju trajnostnih strategij za prihodnost.
• Integraciji podatkov: Za celovito razumevanje vodne varnosti je ključna integracija podatkov iz različnih virov. Primer povezovanja socio-ekoloških podatkov v jugozahodni Kolumbiji (Poglavje 8.1) ponazarja, kako lahko integracija podatkov pomaga pri prepoznavanju povezav med ekološkimi sistemi, človeškimi dejavnostmi in vodno varnostjo.

3. Sodelovanje

Knjiga izpostavlja pomen sodelovanja med različnimi deležniki za doseganje vodne varnosti. Pri tem so pomembni naslednji vidiki:

• Prepoznavanje ovir za sodelovanje: V knjigi so analizirane ovire za sodelovanje, kot so pomanjkanje zaupanja med deležniki, razdrobljenost odgovornosti in pomanjkanje transparentnosti. Primer vodnega upravljanja v Delhiju (Poglavje 9.1) ponazarja kompleksnost sodelovanja med različnimi vladnimi agencijami, nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi.
• Posvetovanje z deležniki: Za učinkovito sodelovanje je ključno posvetovanje z deležniki in upoštevanje njihovih potreb in interesov. Primer vključevanja deležnikov v porečju reke Johor v Maleziji (Poglavje 10.1) ponazarja pomen dialoga in sodelovanja pri iskanju trajnostnih rešitev za upravljanje z vodo.
• Državljanska znanost: V knjigi je poudarjena vloga državljanske znanosti pri zbiranju podatkov, spremljanju vodnih virov in ozaveščanju javnosti o vodni varnosti. Primer aplikacije Aab Prahari za spremljanje poplav v Delhiju (Poglavje 11.2) ponazarja, kako lahko državljanska znanost prispeva k izboljšanju upravljanja z vodnimi viri.
• So-ustvarjanje: Pomemben vidik sodelovanja je so-ustvarjanje rešitev, pri katerem so deležniki aktivno vključeni v proces iskanja in implementacije rešitev. Primer skupnosti v Delhiju, ki so-ustvarjajo rešitve za vodo in sanitarije (Poglavje 12.1), ponazarja potencial so-ustvarjanja za doseganje trajnostnih in kontekstualno relevantnih rešitev.
• Vodenje skupnosti: V knjigi je poudarjena pomembna vloga voditeljev skupnosti pri mobiliziranju lokalnih prebivalcev, spodbujanju sodelovanja in zagotavljanju trajnostnega upravljanja z vodnimi viri.

Zaključek

Knjiga “Pushing the Paradigm of Global Water Security” in drugi navedeni viri ponujajo celovit pregled ključnih vidikov vodne varnosti. Avtorji poudarjajo pomen pravičnosti, znanja in sodelovanja za doseganje trajnostnega upravljanja z vodnimi viri. Poudarjajo tudi pomen vključevanja marginaliziranih skupnosti, upoštevanja lokalnega znanja in spodbujanja sodelovanja med različnimi deležniki.

Pomembno je omeniti, da je vodna varnost kompleksen izziv, ki zahteva celovite in kontekstualno relevantne rešitve. Zato je ključnega pomena, da se pri oblikovanju politik in ukrepov upoštevajo specifične značilnosti posameznih regij in skupnosti.

URL: https://iwaponline.com/ebooks/book/933/Pushing-the-Paradigm-of-Global-Water-Security