European Commission: Directorate-General for Research and Innovation (2026) Science, research and innovation performance of the EU 2026 – Securing Europe’s growth. Publications Office of the European Union, 518p. – https://data.europa.eu/doi/10.2777/1974068 –
Poročilo „Uspešnost EU na področju znanosti, raziskav in inovacij, 2026“ (SRIP) ponuja celovit in podroben pregled trenutne uspešnosti Evrope na področju znanosti, raziskav in inovacij ter analizira ključne dejavnike te uspešnosti. Poročilo temelji na širokem spektru virov podatkov in obsežno obravnava različne teme, kar ponazarja horizontalno naravo raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti v okviru EU. Vsako poglavje poročila je mogoče brati samostojno, kar ustreza bralcem z različnim ozadjem in interesi.
Gre za vodilno dvoletno publikacijo Generalnega direktorata Evropske komisije za raziskave in inovacije, ki črpa iz dolge tradicije kazalnikov in gospodarskih analiz. Poročilo obsega 12 poglavij in je na voljo na spletnih straneh v različnih oblikah:
- Poročilo kot prosto dostopen dokument pdf
- Izvršno poročilo kot prostodostopen dokument pdf
- Infografika (glej sliko spodaj)
Poročilo Evropske komisije o učinkovitosti znanosti, raziskav in inovacij v EU za leto 2026 podrobno obravnava ključne gospodarske in tehnologische izzive Evropske unije. Dokument izpostavlja, da se mora EU v obdobju zaostrenih geopolitičnih razmer osredotočiti na krepitev produktivnosti, saj zaostaja za gospodarsko rastjo Združenih držav Amerike in Kitajske. Analiza poudarja tri temeljne dimenzije: ohranjanje močne znanstvene osnove, odpravljanje strukturne razdrobljenosti znotraj evropskega raziskovalnega prostora ter premagovanje težav pri komercializaciji inovacij in njihovem prenosu na trg. Posebna pozornost je namenjena tudi financiranju, zelenemu ter digitalnemu prehodu, vlogi umetne inteligence in nujnosti strateških vlaganj v raziskave in razvoj za zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti Evrope.
Povzetek poročila “Od znanstvenega velikana do tržnega pritlikavca: pet najbolj presenetljivih ugotovitev o evropski inovacijski prihodnosti“.
Uvod: Zakaj Evropa potrebuje nov gospodarski šok?
Po desetletju, ki ga je zaznamovalo pomanjkanje agregatnega povpraševanja in tako imenovana »sekularna stagnacija«, se je evropsko gospodarstvo po pandemiji covid-19 in začetku vojne v Ukrajini soočilo s povsem novo realnostjo. Obdobje nizke inflacije so zamenjali zaporedni ponudbeni šoki: motnje v globalnih dobavnih verigah, energetska kriza ter narast geopolitičnih napetosti. Evropa se danes ne bori več s pomanjkanjem povpraševanja, temveč s strukturnimi omejitvami ponudbe in kronično nizko rastjo produktivnosti.
Podatki poročila SRIP 2026 so neizpodbijani: med letoma 2019 in 2025 je gospodarstvo EU zraslo za 7 %, medtem ko so ZDA v istem obdobju zabeležile 15-odstotno rast, Kitajska pa je svoje gospodarstvo povečala za kar eno tretjino. Še huje – rast produktivnosti dela v EU je v zadnjih 25 letih dosegalo le približno polovico tiste v ZDA.
Glavni razlog za ta razkorak tiči v ravni, usmeritvi in učinkovitosti investicij v raziskave, razvoj in inovacije (R&R). Znanost in inovacije niso več le akademsko vprašanje ali proračunska postavka, temveč edina preostala pot za sprostitev ponudbenih krčev, dvig produktivnosti ter ohranitev evropske konkurenčnosti in strateške avtonomije.
Ali lahko Evropa premosti vse večji produktivnostni razkorak in ohrani svojo globalno vlogo brez korenite preoblikovalne reforme svojega inovacijskega sistema?
1. Znanstveni gigant z inovacijsko vrzeljo: Zakaj evropske ideje uspevajo drugje?
Evropska unija ostaja ena največjih znanstvenih velesil na svetu. Zaseda drugo mesto globalno po obsegu znanstvene produkcije, pri čemer kar 57 % vseh evropskih publikacij nastane v okviru mednarodnega sodelovanja. Evropski raziskovalni prostor (ERA) je ustvaril odprt, na vrednotah temelječ raziskovalni ekosistem, ki ga odlikujeta visoka stopnja akademske svobode in zavezanost odprti znanosti.
Vendar pa se na poti od znanstvenega odkritja do tržnega uspeha pojavi ključni paradoks: Evropa ne zmore uspešno komercializirati in skalirati svojih prebojev. Sooča se z dramatično vrzeljo pri financiranju pozne faze rasti (late-stage funding gap). Več kot 50 % kapitala za rast v globokem tehnološkem sektorju (deep-tech) v Evropi še vedno prihaja od neevropskih investitorjev. Preprosto povedano: evropske vrhunske ideje spodbujajo gospodarsko rast, visoko tehnološko vrednost in ustvarjanje delovnih mest pri globalnih tekmecih.
»Evropska unija ponosno zaseda drugo mesto v globalni znanstveni produkciji in ustvari 57 % svojih publikacij skozi mednarodno sodelovanje; vendar se soočamo z izrazito vrzeljo pri prehajanju od raziskav do trga. Brez zagotovitve kapitala za skaliranje visokotehnoloških sektorjev ne moremo zavarovati svoje tehnološke suverenosti.« — Ekaterina Zaharieva, evropska komisarka za startupe, raziskave in inovacije
Prehod od znanstvene moči k tržnemu obsegu (from strength to scale) predstavlja osrednji strateški izziv Celotne Unije. Odličen primer reševanja tega primanjkljaja je model Evropskega inovacijskega sveta (EIC), ki s pametnim javnim investiranjem deluje kot katalizator in uspešno privabi več kot 3,50 do 4,00 EUR zasebnega kapitala na vsak vloženi evro javnih sredstev. Brez širitve takšnih instrumentov in krepitve domačega tveganega kapitala bodo najbolj obetavna evropska podjetja primorana svojo rast nadaljevati v ZDA ali Aziji.
2. Naložbeni primanjkljaj v višini 565 milijard evrov: Zakaj zaostajamo za ZDA in Kitajsko?
Čeprav je EU v zadnjih dveh desetletjih povečala svojo naložbeno intenzivnost v R&R z 1,81 % BDP (leta 2000) na 2,24 % BDP (leta 2024), še vedno močno zaostaja za lastnim ciljem 3 % BDP ter za ključnimi globalnimi tekmeci. Ob sedanji dinamiki bi cilj 3 % BDP dosegli šele okoli leta 2057.
Mednarodna primerjava intenzivnosti vlaganja v R&R glede na BDP jasno razkriva obseg te vrzeli:
- Južna Koreja (svetovna vodilna po naložbah): 4,96 % BDP
- ZDA (vodilna gospodarska velesila): 3,45 % BDP
- Japonska (visokotehnološki pionir): 3,44 % BDP
- Evropska unija (povprečje 27 članic): 2,24 % BDP
Analiza razkriva globoko strukturno ozadje tega zaostanka: vrzel med EU in ZDA ne nastaja zato, ker bi evropska podjetja znotraj posameznih panog vlagala bistveno manj kot ameriška, temveč zaradi različne industrijske sestave gospodarstva. Zasebni R&R v EU ostaja močno koncentriran v tradicionalni industriji s srednje visoko tehnologijo (zlasti v avtomobilskem sektorju), medtem ko v ZDA dominirata visoka tehnologija (high-tech) in informacijsko-komunikacijske storitve z visoko dodano vrednostjo.
Poleg tega poročilo opozorilno poudarja koncept »nespremenjenega deleža, a krčenja globalne teže« (stable shares, shrinking weight). Javna intenzivnost R&R v EU kot odstotek BDP ostaja sicer stabilna, vendar ker gospodarstvo EU raste po kar polovici hitrosti ameriškega in le šetini kitajskega, stabilen delež BDP v absolutnih številkah pomeni neizprosno krčenje evropskega globalnega odtisa v svetovnem obsegu investicij.
Da bi EU do leta 2030 dosegla zastavljeni cilj 3 % BDP za R&R, bi morala mobilizirati 565 milijard EUR dodatnih investicij (oziroma približno 127 milijard EUR letno). Ker se zasebni kapital v časih gospodarske negotovosti krči, je strateško mobilizacijsko breme na javnih investicijah.
3. Zeleni uspeh in digitalni alarm: Evropska geopolitična dvojnost
Globalni tehnološki zemljevid doživlja tektonske premike. Podatki o mednarodnih patentnih prijavah po pogodbi PCT razkrivajo obseg te transformacije: med letoma 2000 in 2022 je svetovni delež patentnih prijav EU padel s 30 % na le 16 %, medtem ko je delež Kitajske bliskovito narastel s 3 % na skoraj 33 %.
Analiza skozi Indeks tehnološke kompleksnosti (TCI) razkriva globoko geopolitično dvojnost evropskega položaja:
- Svetle točke in zeleni lider: EU ohranja vodilne ali močne globalne položaje v naprednih materialih, napredni proizvodnji ter zelenih tehnologijah (vetrna energija, ujetje in shranjevanje ogljika, vodik ter biogoriva). Vendar gre pri tem pretežno za področja s srednjo stopnjo tehnološke kompleksnosti.
- Digitalni alarm in kritična odvisnost: EU drastično zaostaja na področjih z najvišjo tehnološko kompleksnostjo in najmočnejšimi prelivnimi učinki na ostalo gospodarstvo – pri umetni inteligenci (AI), polprevodnikih, računalništvu v oblaku in robnem računalništvu ter internetu stvari (IoT). Delež EU pri svetovnih patentih na področju AI je zgrmel na skromnih 12 % (z 20 % leta 2000).
Ta digitalni primanjkljaj neposredno spodkopava gospodarsko varnost in suverenost Unije: kar 90 % globalnih podatkovnih centrov se nahaja izven jurisdikcije EU, kar ustvarja hudo sistemsko odvisnost evropskih podjetij in javnega sektorja od tujih podatkovnih infrastruktur ter tehnoloških gigantov.
4. Učinek spodbujanja (Crowd-In): Zakaj evropska sredstva ne izrivajo domačega denarja
V razpravah o inovacijski politiki pogosto slišimo opozorila pred tveganjem »izrivanja« (crowd-out), kjer naj bi nadnacionalna sredstva EU le nadomestila tista, ki bi jih sicer investirale nacionalne vlade ali zasebni sektor. Obsežna ekonometrična analiza vertikalne koherence v poročilu SRIP 2026 ta mit empirično povsem ruši.
Podatki potrjujejo izrazit učinek spodbujanja in pritegovanja (crowd-in):
- Povečanje državnih proračunskih sredstev za R&R (GBARD) na nacionalni ravni povzroči opazno večji uspeh pri pridobivanju tekmovalnih sredstev iz programa Obzorje Evropa (Horizon Europe) z dveletnim časovnim zamikom.
- Vlaganja v R&I v okviru kohezijske politike pomembno krepi raziskovalno kapaciteto manj razvitih regij in njihovo sposobnost za uspešno vključevanje v vrhunske evropske raziskovalne mreže.
Evropski in nacionalni proračunski instrumenti torej ne delujejo kot substituti, temveč kot vzajemni ojačevalci. Sredstva EU delujejo kot magnet: krepijo domače znanstvene zmogljivosti in spodbujajo nacionalne akterje k znatnemu povečanju lastnih vlaganj.
5. Paradoks raziskovalne kariere: Privlačni za svetovne zvezde, negotovi za mlade upe
Vrhunski človeški kapital je temelj vsakega prebojnega inovacijskega sistema. Tudi tukaj se Evropa sooča z opaznim strukturnim paradoksom.
Po eni strani s pobudami, kot je Choose Europe for Science, EU uspešno krepi svojo privlačnost za izkušene mednarodne raziskovalce in znanstvene »zvezde«, ki v Evropi iščejo stabilno okolje z visoko stopnjo akademske svobode, odprto znanostjo in vrhunsko raziskovalno infrastrukturo.
Po drugi strani pa se sistem sooča z resnimi notranjimi ranljivostmi:
- Prekarnost mladih talentov: Mladi raziskovalci se soočajo s kratkoročnimi, negotovimi pogodbami in pritiskom kulture »objavi ali propadi« (publish or perish).
- Izguba ženskih talentov v STEM: Kljub napredku ostaja izrazit primanjkljaj žensk na višjih raziskovalnih in vodstvenih položajih v STEM področjih. Ohranitev izkušenih raziskovalk je ključna ne le zaradi neposrednega znanstvenega prispevka, temveč tudi zaradi zagotavljanja mentorstva prihodnjim generacijam.
Ta kadrovski izziv je še toliko bolj ugotovljivo kritičen zaradi neizprosnih demografskih trendov: delovno sposobno prebivalstvo EU se bo v prihodnjih desetletjih skrčilo za 12 % (približno 25 milijonov ljudi). V takšnih okoliščinah boj za privabljanje, razvoj in ohranitev znanstvenih talentov postaja prvovrstno geopolitično in varnostno vprašanje.
Zaključek: Povezovanje sredstev v celovit sistem
Poročilo SRIP 2026 jasno dokazuje, da rešitev za evropski inovacijski zaostanek ne tiči zgolj v povečevanju proračunskih postavk, temveč v preoblikovanju celotnega inovacijskega sistema. Prihodnji uspeh Evrope bo odvisen od ravnovesja med tremi stebri:
- Moč (Strength): Ohranitev in krepitev vrhunske znanstvene baze ter privabljanje svetovnih talentov v okolje akademske svobode.
- Struktura (Structure): Odprava fragmentacije med regijami in državami ter zagotovitev popolne vertikalne usklajenosti med nacionalnimi in evropskimi investicijskimi mehanizmi.
- Obseg (Scale): Premostitev vrzeli med raziskavami in trgom ter zagotovitev masovnega kapitala za širitev visokotehnoloških podjetij.
Evropa ima vse potrebne temelje – svetovno vrhunsko znanost, močno industrijsko tradicijo, visoke zasebne prihranke in odprt notranji trg. Ključno vprašanje pa ostaja neizprosno: Ali bo Evropi uspelo svoje znanstveno bogastvo pravočasno pretvoriti v tržno moč in globalno tehnološko vodstvo, ali pa bo dokončno postala le pasivna tehnološka odjemalka tujih velesil?
Povzetek poročila kot predstavitev z zdrski.