Videoposnetek (11:21) na YouTube kanalu CNBC International Live o o popolnem nadzoru Kitajske nad redkimi zemljami, ki so nujne za izdelavo naprednega orožja, robotike in električnih vozil. Medtem ko so lahki elementi dostopnejši, ima Kitajska skorajšnji monopol nad viri in predelavo ključnih težkih mineralov, kar ji daje izjemen strateški vzvod. Združene države Amerike se soočajo z velikimi izzivi, saj bi vzpostavitev neodvisne oskrbovalne verige lahko trajala od 10 do 25 let. Kljub naložbam v zaveznike, kot so Kanada ali Avstralija, te države pogosto nimajo ustreznih geoloških nahajališč za najpomembnejše surovine. Paradoksalno ta močna gospodarska odvisnost med velesilama trenutno zagotavlja določeno stopnjo geopolitične stabilnosti, saj bi popolna prekinitev dobave povzročila nepopravljivo škodo.
Kitajski nadzor nad redkimi zemljami
Kitajska prevlada na trgu redkih zemelj je ključni dejavnik njenega geopolitičnega vpliva. Država nadzira približno 98 % svetovnih zalog težkih redkih zemelj in približno 60 % lahkih redkih zemelj. Ta nadzor nad težkimi redkimi zemljami je še posebej pomemben, saj so ti materiali bistveni za napredne tehnologije, vključno z vojaškimi aplikacijami, robotiko in električnimi vozili.
Razlika med lahkimi in težkimi redkimi zemljami je ključnega pomena; medtem ko imajo lahke redke zemlje komercialno uporabo, so težke redke zemlje ključnega pomena za obrambni in visokotehnološki sektor.
Izzivi za Združene države Amerike
Združene države Amerike se soočajo z velikimi izzivi pri prekinitvi kitajskega monopola. Težke redke zemlje se nahajajo predvsem v tropskih regijah, alternative v državah, kot sta Kanada ali Avstralija, pa so omejene na lahke redke zemlje.
Nedavni sporazumi z državami, kot je Tajska, so namenjeni raziskovanju potencialnih virov težkih redkih zemelj, vendar so ZDA še vedno daleč zaostale. Strokovnjaki menijo, da bi doseganje neodvisnosti od kitajskih redkih zemelj lahko trajalo 10 do 15 let, pri čemer poudarjajo, da so potrebne tehnologije za pridobivanje in predelavo še v razvoju.
Vpliv odločitev STO
Odločitev STO iz leta 2014, ki je bila namenjena zmanjšanju vpliva Kitajske, ga je nehote okrepila. Odločitev je privedla do konsolidacije industrije, s čimer se je število podjetij, ki se ukvarjajo z redkimi zemljami, zmanjšalo s 100 na le dva ključna akterja, kar je kitajski vladi omogočilo strožji nadzor. Ta konsolidacija je ZDA in drugim državam otežila učinkovito konkuriranje v sektorju redkih zemelj.
Okoljska vprašanja
Okoljski predpisi predstavljajo še en izziv za prizadevanja ZDA na področju rudarjenja in predelave redkih zemelj. Rudarjenje in predelava redkih zemelj sta okolju škodljiva, strogi okoljski zakoni v zahodnih državah pa so ovirali hiter razvoj na tem področju. Kitajska pa je poostrila svoje predpise o rudarjenju, kar je privedlo do uvoza težkih redkih zemelj iz Mjanmara, kar kaže, da okoljska vprašanja vplivajo na njene operativne strategije.
Geopolitična stabilnost in tveganja
Vpliv Kitajske na redke zemeljske kovine prispeva k določeni stopnji stabilnosti v odnosih med ZDA in Kitajsko, saj obe državi priznavata gospodarske posledice, ki bi jih lahko imelo zaostrovanje napetosti. Čeprav obstaja možnost konflikta, bosta obe državi verjetno izogibali skrajnim ukrepom, ki bi lahko motili dobavno verigo redkih zemeljskih kovin.
Če bo Kitajska zaostrila nadzor nad izvozom, bi to lahko dodatno obremenilo odnose, vendar vpliv ZDA na področju tehnologije in kritičnih komponent ostaja protiutež.
Dolgoročne posledice prevlade Kitajske na področju redkih zemeljskih elementov zahtevajo strateške odzive ZDA in njenih zaveznikov. Spodbujanje inovacij na področju tehnologij pridobivanja in diverzifikacija virov oskrbe bosta bistvena za zmanjšanje tveganj, povezanih z odvisnostjo od kitajskih redkih zemeljskih elementov.