Prispevek na spletnem portalu BBC v rubriki News o nujnosti hlajenja podatkovnih centrov (angl. Data center). V nadaljevanju podajamo kratek povzetek prispevka.
Povzetek inovacij na področju hlajenja podatkovnih centrov
Podatkovni centri zahtevajo neprekinjeno hlajenje, da preprečijo okvare strežnikov in omogočijo “navijanje” (angl. Overclocking) procesorjev za delovanje pri visokih hitrostih. Zaradi razcveta umetne inteligence (angl. Artificial intelligence) tradicionalno zračno hlajenje postaja nezadostno, kar spodbuja razvoj novih tekočinskih in pasivnih tehnologij.
Napredek pri tekočinskem hlajenju
- Potopno hlajenje in pršenje: Podjetja, kot je Iceotope, uporabljajo “tuše” ali kopeli z oljno tekočino, ki odvaja toploto neposredno s komponent.
- Večja učinkovitost: Tekočinsko hlajenje (angl. Liquid cooling) lahko zmanjša porabo energije za hlajenje do 80 %.
- Recikliranje toplote: Nekateri centri odpadno toploto strežnikov že uporabljajo za ogrevanje hotelskih sob, pralnic in bazenov.
- Trajnost: Sistemi z zaprto zanko zmanjšujejo porabo vode, čeprav industrija še vedno išče alternative tekočinam na osnovi fosilnih goriv in škodljivim “večnim kemikalijam” (angl. Per- and polyfluoroalkyl substances – PFAS).
Eksperimentalne in prihodnje tehnologije
- Podmorski podatkovni centri: Microsoftov projekt “Natick” je vključeval potopitev strežnikov v morje zaradi naravno hladne vode. Čeprav je bil sistem izjemno učinkovit in zanesljiv, so ugotovili, da gradnja in vzdrževanje pod gladino nista ekonomsko upravičena.
- Mikrofluidika: Raziskave se usmerjajo v “labirinte za hlajenje”, kjer tekočina teče skozi nanometrske kanale, vgrajene neposredno v silicijeve čipe.
- Pasivno hlajenje: Raziskovalci na Kalifornijski univerzi v San Diegu razvijajo membrane, ki čipe hladijo pasivno s pomočjo izhlapevanja, kar posnema naravni proces v drevesih.
Okoljski in varnostni pomisleki
- Kemična tveganja: Nekateri dvoizmenski hladilni sistemi uporabljajo hladilna sredstva, ki lahko puščajo ali vsebujejo PFAS, zato se panoga preusmerja k varnejšim alternativam.
- Poraba virov: Več kot 200 okoljskih skupin v ZDA je zahtevalo moratorij na nove podatkovne centre zaradi njihove ogromne porabe vode in električne energije.
Vpliv umetne inteligence (UI)
- Energetska obremenitev: Generativna UI (angl. Generative artificial intelligence – GAI) in veliki jezikovni modeli (angl. Large language model – LLM) znatno povečujejo potrebe po energiji.
- Modeli za sklepanje: Novi modeli, ki “razmišljajo” v več korakih, porabijo stokrat ali tisočkrat več energije kot običajni klepetalniki (angl. Chatbot), kar krepi zahteve po večji preglednosti glede okoljskega odtisa tehnoloških podjetij.