
Prispevek na spletnem portalu LiveScience v rubriki Technology o tem, kako so znanstveniki odkrili, da lahko več kot pol milje DNK shrani več kot 360.000 terabajtov podatkov. V nadaljevanju podajamo kratek povzetek prispevka.
Tehnologija shranjevanja podatkov na trak DNK
- Koncept: Digitalni podatki (slike, besedilo) so kodirani v zaporedja umetnih baz DNK (A, C, G, T) in natisnjeni na dolg plastičen trak (npr. 100 metrov).
- Mehanizem: Naprava, podobna kasetofonu, uporablja črtne kode za iskanje datotek na traku, potopi določeno mesto v bazično raztopino za sprostitev DNK, nato pa sekvencira DNK in jo prevede nazaj v binarno kodo digitalne datoteke.
- Funkcionalnost: Sistem deluje robotsko in zagotavlja “eleganten datotečni sistem”, ki omogoča priklic, spreminjanje ali brisanje datotek (“vroči” in “hladni” podatki). Trak je v primeru poškodbe mogoče popraviti kar s prozornim lepilnim trakom.
Zmogljivost shranjevanja in trajnost
- Gostota shranjevanja: DNK ponuja visoko gostoto shranjevanja, pri čemer konfiguracija zvitega traku maksimizira izkoristek prostora.
- 100-metrski trak lahko shrani ekvivalent 3 milijard skladb.
- Raziskovalci ocenjujejo, da bi 1 kilometer dolg trak lahko hranil do 362.000 terabajtov (TB), kar je približno 60 milijard fotografij. To je do 1,5-milijonkrat več podatkov kot pri običajnem pametnem telefonu.
- Zaščita podatkov: Verige DNK so zaprte v zaščitna kovinsko-organska ogrodja (MOF) – kletke na molekularni ravni, narejene iz cinkovih ionov.
- Trajnost: Znano je, da shranjeni podatki ohranijo svojo obliko stoletja, ocene pa kažejo, da bi lahko trajali:
- Več kot 345 let pri sobni temperaturi.
- Približno 20.000 let pri 0 °C.
Trenutni izzivi
- Stroški in čas: Sinteza DNK je še vedno draga in dolgotrajna ter zahteva zajetno opremo.
- Hitrost priklica: Postopek obnovitve posamezne datoteke s traku trenutno traja približno 25 minut.
- Izvedljivost: V trenutnem stanju ta tehnologija še ne predstavlja praktične metode za arhiviranje digitalnih podatkov. Kljub temu se raziskave nadaljujejo v smeri razvoja tehnologije za shranjevanje ogromnih količin podatkov v kompaktni obliki, kar bi zmanjšalo odvisnost od današnjih masivnih podatkovnih centrov.