Prispevek na največjem video spletnem portalu na področju gradbeništva The B1M o gradnji novega baznega železniškega predora med Italijo in Francijo.

Videoposnetek (28:42) na YouTube kanalu o tem 29 milijard dolarjev vrednem megaprojektu v osrčju gora.

V nadaljevanju podajamo kratek povzetek prispevka.

Bazni predor Mont Cenis: Pregled projekta

• Namen: Ustvariti novo progo za hitre vlake pod Alpami, ki bo povezovala Lyon v Franciji in Torino v Italiji ter nadomestila staro, počasno progo iz 19. stoletja, ki je ogrožena zaradi zemeljskih plazov.
• Zasnova: Gre za “bazni predor”, kar pomeni, da poteka skozi vznožje gore, kar omogoča bolj ravne tire, večje hitrosti in krajše potovalne čase.
• Dolžina: Glavni bazni predor bo dolg 57,5 km, s čimer bo postal najdaljši enojni železniški predor na svetu.
• Trasa: Celotna nova železniška povezava bo dolga 270 km. Bazni predor poteka od Saint-Jean-de-Maurienna (Francija) do Suse (Italija), pri čemer je 45 km v Franciji in 12,5 km v Italiji.
• Struktura: Sestavljen je iz dveh vzporednih cevi (severne in južne) za dvosmerni promet, ki sta vsakih 333 metrov povezani s prečnimi prehodi za vzdrževanje in nujni izhod.
• Nadzor: Projekt vodi družba Tunnel European Lyon Turin (TELT), lastništvo pa si v razmerju 50-50 delita francoska in italijanska država.

Pričakovane koristi in vpliv

• Potovalni čas: Skrajša potovanje med Lyonom in Torinom s treh ur in 47 minut na samo 1 uro in 47 minut.
• Tovorni promet: Poveča zmogljivost tovornih vlakov s 700 ton na 2.000 ton.
• Zmanjšanje prometa: Cilj je letno umakniti s cest približno milijon težkih vozil in uravnotežiti cestni ter železniški tovorni promet (v razmerju 50-50).
• Vpliv na okolje: Pričakovano je letno zmanjšanje izpustov CO₂ za milijon ton.
• Povezljivost: Zapolnjuje ključno vrzel v Sredozemskem koridorju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T).

Metode gradnje in izzivi

• Stanje izkopa: Več kot četrtina (skoraj 50 km) čezmejnih predorov in galerij je že dokončana.
• Metode:
  • Stroji za vrtanje predorov (angl. Tunnel boring machine – TBM): Za večino izkopov se uporablja sedem strojev TBM, vključno s prvim z imenom Viviana. TBM stroji kopljejo in hkrati polagajo montažne betonske segmente (osem segmentov tvori en obroč) za oblogo predora.
  • Vrtanje in miniranje: Tradicionalna metoda se uporablja za odseke s posebej trdo in razpokano kamnino (približno četrtina predora).
  • Specializirani TBM: Prijemalni (Gripper) TBM, zasnovan za trdo kamnino, bo namesto betonskih segmentov za podporo tal uporabljal brizgani beton, sidra ali jeklene okvirje.
• Geologija: Trasa poteka skozi 80 različnih geoloških formacij, vključno z gnajsom in aluvialnimi nanosi. Za kartiranje negotove geologije so več let kopali raziskovalne predore.
• Prezračevanje in varnost: S tehniko “raise boring” (navpično vrtanje) se kopljejo štirje navpični jaški, globoki do 1.300 metrov, ki zagotavljajo nujno prezračevanje in dostop za evakuacijo.

Stroški, financiranje in časovni načrt

• Ocenjeni stroški: Približno 25 milijard evrov (29 milijard USD).
• Financiranje: Skoraj polovico stroškov krijejo sredstva EU; Italija prispeva večji del preostanka, saj je njen odsek geološko bolj zapleten in težaven, čeprav je krajši.
• Datum dokončanja: Bazni predor naj bi bil predan v uporabo do konca leta 2033.
• Nasprotovanje: Projekt se sooča s protesti in odporom lokalnih skupin, ki nasprotujejo okoljski škodi in trdijo, da nova železnica ni potrebna, saj starejša proga že obstaja.

URL: https://www.theb1m.com/video/inside-the-lyon-turin-mega-tunnel