Pogostejša močna deževja in ekstremne poplave v vse toplejšem podnebju ogrožajo gosto naseljene regije po vsej Šrilanki in Malajskem prelivu (World Weather Attribution – 10. december 2025)


Prispevek na spletnem portalu World Weather Attribution o ekstremnih vremenskih dogodkih konec novembra 2025, ko sta ciklonski nevihti Ditwah in Senyar prizadeli Šrilanko oziroma območje Malajskega preliva. Nevihti sta s seboj prinesli ekstremne vetrove in močno deževje, kar je povzročilo zgodovinske poplave, zemeljske plazove in obsežno uničenje.

Kew S et al. (2025) Increasing heavy rainfall and extreme flood heights in a warming climate threaten densely populated regions across Sri Lanka and the Malacca Strait. WWA scientific report No. 78. London: World Weather Attribution, 51p. – https://doi.org/10.25560/126259 – open access article pdf – CC BY-NC-NA 4.0

To znanstveno poročilo preučuje vpliv podnebnih sprememb na ekstremne padavine in uničujoče poplave, ki so novembra 2025 prizadele Šrilanko ter območje Malajskega preliva. Avtorji ugotavljajo, da so opazovani padavinski dogodki postali bistveno intenzivnejši zaradi globalnega segrevanja, pri čemer so k uničujočim učinkom prispevali tudi naravni pojavi, kot sta La Niña in negativni indijskookeanski dipol. Čeprav zgodovinski podatki kažejo na jasen trend povečevanja ekstremnih padavin, obstoječi podnebni modeli tega naraščanja ne uspejo v celoti zajeti, kar otežuje natančno kvantifikacijo človeškega vpliva. Poleg okoljskih dejavnikov poročilo izpostavlja visoko družbeno ranljivost, saj hitra urbanizacija in pomanjkljiva infrastruktura povečujeta izpostavljenost prebivalstva naravnim nesrečam. Analiza poudarja, da so se temperature morske gladine v Indijskem oceanu zvišale, kar zagotavlja več energije za nastanek tropskih ciklonov. Sklepna ugotovitev opozarja na nujnost izboljšanja sistemov zgodnjega opozarjanja in prilagoditve na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave v regiji.

V nadaljevanju podajamo kratek povzetek poročila.

Humanitarne posledice in vpliv na infrastrukturo

Šrilanka (ciklonska nevihta Ditwah)

  • Žrtve: Vsaj 635 mrtvih in 192 pogrešanih; to je bil najbolj smrtonosen vremenski dogodek po cunamiju leta 2004.
  • Razseljenost: Razseljenih je več kot 600.000 družin, skupno pa je prizadetih 2,1 milijona posameznikov.
  • Infrastruktura: Obsežna škoda na energetskih in prometnih omrežjih, vključno z 247 km cest, 35 mostovi in 277.000 poplavljenimi zgradbami. Dostop do čiste vode ostaja kritičen.

Indonezija in Malezija (ciklonska nevihta Senyar)

  • Žrtve: Indonezija je poročala o vsaj 593 mrtvih, 468 pogrešanih in 2.600 poškodovanih.
  • Razseljenost: V Indoneziji je razseljenih 600.000 ljudi; skupno je prizadetih 1,5 milijona ljudi (najhuje je prizadeta Sumatra).
  • Malezija: Zaradi deževja je prizadetih vsaj 37.000 ljudi.

Podnebna analiza in pripisovanje vzrokov

Znanstveniki so analizirali obdobja najmočnejšega 5-dnevnega deževja, da bi ugotovili vlogo podnebnih sprememb in naravne variabilnosti.

  • Trendi opazovanja: Opazovalni podatki kažejo, da postajajo obdobja ekstremnega deževja zaradi globalnega segrevanja (do sedaj za 1,3 °C) znatno intenzivnejša:
    • Šrilanka: Padavinski dogodki, kot je Ditwah, so približno 28 % do 160 % intenzivnejši.
    • Melaški preliv: Padavinski dogodki, kot je Senyar, so približno 9 % do 50 % intenzivnejši.
  • Omejitve modelov: Podnebni modeli visoke ločljivosti niso dosledno zajeli teh opazovanih trendov ali korelacij s sezonskimi cikli (La Niña/IOD). Posledično znanstveniki kljub jasnim trendom v opazovalnih podatkih niso mogli s pomočjo modeliranja natančno opredeliti vpliva podnebnih sprememb.
  • Naravna variabilnost: Trenutna La Niña in negativni dipol Indijskega oceana (IOD) sta k opazovanim padavinam v Melaškem prelivu prispevala ocenjenih 5 % do 13 %.
  • Temperatura morske gladine (SST): Temperature morske gladine v severnem Indijskem oceanu so bile za 0,2 °C nad povprečjem; brez globalnega segrevanja bi bile približno eno stopinjo hladnejše.

Ranljivost in izzivi pri odzivanju

  • Geografsko tveganje: Strma višavja na Šrilanki usmerjajo odtoke v naseljene ravnine, medtem ko vulkanska geografija in omejeno naravno odvodnjavanje v Melaškem prelivu sprožata hudourniške poplave.
  • Urbanizacija: Hitra urbanizacija na nizko ležečih poplavnih ravnicah je povečala izpostavljenost poplavnim tveganjem.
  • Opozorilni sistemi: Čeprav so bila v obeh regijah izdana zgodnja opozorila, so njihovo učinkovitost ovirale okvare IKT infrastrukture, jezikovne ovire in oddaljenost nekaterih ranljivih skupnosti.

Povzetek poročila v obliki predstavitve z zdrski.

URL: https://www.worldweatherattribution.org/increasing-heavy-rainfall-and-extreme-flood-heights-in-a-warming-climate-threaten-densely-populated-regions-across-sri-lanka-and-the-malacca-strait/