Prispevek na spletnem portalu časnika The Guardian v rubriki Environment o ugotovitvah nove satelitske analize (2002–2024), ki so jo izvedli University College London (UCL), Watershed Investigations in časnik Guardian. V nadaljevanju podajamo kratek povzetek prispevka.

Ključne ugotovitve: Razdeljena celina

• Geografsko neravnovesje: Severna in severozahodna Evropa (Skandinavija, deli Združenega kraljestva in Portugalska) postajajo vse bolj mokri. Nasprotno pa se južna in osrednja Evropa (Španija, Italija, Francija, Nemčija, Romunija in Ukrajina) soočajo z izrazitim izsuševanjem.
• Izčrpavanje “skritih” rezerv: Satelitski podatki o težnosti Zemlje kažejo na krčenje podtalnice, vlage v tleh in ledenikov. Podtalnica, ki običajno velja za odpornejšo, usahne podobno hitro kot površinske vode.
• Povezava s podnebnimi spremembami: Znanstveniki te trende neposredno povezujejo s podnebnim zlomom. Opozarjajo, da smo že priča posledicam segrevanja, ki se približuje 2 °C nad predindustrijsko ravnjo.

Vzroki za vodno krizo

• Spremenjeni vzorci padavin: Čeprav se skupna količina padavin ponekod ne spreminja, te padajo v krajših in intenzivnejših nalivih. To povzroča poplave in odtekanje vode, namesto da bi se obnavljali podzemni vodni viri.
• Povečano črpanje vode: Kljub splošnemu zmanjšanju porabe vode v EU se je črpanje podtalnice med letoma 2000 in 2022 povečalo za 6 %, predvsem za potrebe javne oskrbe in kmetijstva.
• Zastarela infrastruktura: Puščanje vodovodnih cevi ostaja velika težava; izgube v državah članicah EU znašajo od 8 % pa vse do 57 %.

Predvideni vplivi in politični odzivi

• Prehranska in gospodarska varnost: Izsuševanje v Španiji in drugih mediteranskih državah neposredno ogroža oskrbo s hrano v državah, ki so odvisne od njihovega uvoza (npr. Združeno kraljestvo).
• Grozeče pomanjkanje: Strokovnjaki opozarjajo, da bi se nekateri deli Anglije brez obilnih padavin lahko že leta 2025 ali 2026 soočili s strogimi omejitvami porabe vode.
• Predlagane rešitve:
  • Vlade: Strategije vključujejo gradnjo novih rezervoarjev (Združeno kraljestvo) in priporočila EU za izboljšanje vodne učinkovitosti za vsaj 10 % do leta 2030.
  • Strokovnjaki: Pozivajo k hitrejši uvedbi ponovne uporabe vode, naravnim rešitvam za zadrževanje vlage, ločevanju pitne vode od tehnološke in množičnemu zbiranju deževnice.

Globalni kontekst

Evropska kriza zrcali stanje v drugih “vročih točkah” po svetu, vključno z zahodno obalo ZDA, Južno Ameriko in Bližnjim vzhodom. Posebej kritično je v Teheranu (Iran), kjer se soočajo z “dnevom nič” (popolnim pomanjkanjem tekoče vode), kar bi lahko vodilo celo do evakuacije mesta.

URL: https://www.theguardian.com/environment/2025/nov/29/climate-crisis-depleting-europe-groundwater-reserves-analysis