Quaranta E et al. (2025) Clean Energy Technology Observatory: Hydropower and pumped storage hydropower in the European Union – 2025 – Status report on technology development, trends, value chains and markets. Luxembourg: Publications Office of the European Union, 80p. – https://org.doi/10.2760/3389272 – free access document pdf – CC BY 4.0
Abstract (povzetek):
Leta 2022 je Evropska komisija ustanovila Observatorij za tehnologije čiste energije (CETO), da bi obravnavala zapleten prehod na podnebno nevtralno družbo, pri čemer je poudarila napredne tehnologije in inovacije v sektorjih, kot je hidroenergetika. Energetska kriza, ki jo je povzročila vojna proti Ukrajini, je poudarila ključno vlogo hidroenergetike pri zagotavljanju stabilnosti omrežja in razpoložljive proizvodnje, pa tudi dodatne oskrbe z vodo in omrežnih storitev. Hidroelektrarne s črpanjem vode hranijo več kot 90 % energije, medtem ko je proizvodnja iz tradicionalnih hidroelektrarn zagotovila 10 % celotne proizvodnje električne energije v EU. Večje naložbe v obratovanje hidroelektrarn so bistvene za obvladovanje znatnega povečanja ciklov zaustavitve in zagona, ki jih povzroča nestabilnost proizvodnje električne energije iz vetrne in fotovoltaične energije, ter za zagotavljanje prožnosti energetskega sistema. Hidroelektrarne so vodilne med obnovljivimi viri energije v EU: hidroelektrarne v EU so večinoma „proizvedene v EU“ in imajo stoletno zgodovino. Hidroelektrarne v EU prispevajo največji delež k svetovnemu izvozu in imajo največji delež visokokakovostnih izumov med 10 največjimi svetovnimi podjetji. Hidroelektrarni rezervoarji zagotavljajo tudi storitve v sektorju integriranega upravljanja z vodami, od nadzora poplav do oskrbe z vodo v sušnih obdobjih, in shranjujejo največjo količino vode med vsemi vrstami vodnih rezervoarjev v EU. Shranjevanje vode je ključna možnost za spopadanje s podnebnimi spremembami in povečanim neskladjem med povpraševanjem po vodi in njeno razpoložljivostjo, kot je navedeno tudi v novi strategiji EU za odpornost vodnih virov. Vendar lahko jezovi v sistemih sladkovodnih in obalnih voda povzročajo okoljske škode in zahtevajo velike začetne investicijske stroške. Zato je treba ob upoštevanju daljnosežnih učinkov na povezave med vodo, energijo, družbo in ekosistemom trajnostna hidroenergija doseči dobro ravnovesje med proizvodnjo električne energije in storitvami električnega omrežja, vplivi na ekosisteme in koristmi za družbo, kar podpira doseganje ciljev zelenega sporazuma in ciljev politik na področju obnovljive energije in vode/okolja. V EU obstaja več možnosti za trajnostno hidroenergijo, ki ne povečujejo fragmentacije rek in zmanjšujejo škodljive vplive, ki so povzete v tem poročilu. Hidroenergija ostaja ključna tehnologija za okrepitev konkurenčnosti EU v vse bolj zahtevnem svetu in za podporo prehodu na zeleno energijo.
Povzetek dokumenta kot predstavitev z zdrski:
URL: https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC143929