Abram NJ, Purich A, England MH et al. (2025) Emerging evidence of abrupt changes in the Antarctic environment. Nature 644, 621–633 – https://doi.org/10.1038/s41586-025-09349-5 – University of Ljubljana access article pdf
Abstract (povzetek):
Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, se s vsakim dodatnim segrevanjem poslabšujejo, čeprav se nekateri vplivi lahko pojavijo nenadoma. Možnost nenadnih sprememb je v Antarktiki veliko manj raziskana kot na Arktiki, vendar se pojavljajo dokazi o hitrih, medsebojno povezanih in včasih samopodpornih spremembah v antarktičnem okolju. Sprememba režima je zmanjšala obseg antarktičnega morskega ledu daleč pod njegovo naravno spremenljivost v preteklih stoletjih in je v nekaterih pogledih bolj nenadna, nelinearna in potencialno nepovratna kot izguba arktičnega morskega ledu. Pričakuje se, da se bo v tem 21. stoletju izrazito upočasnilo antarktično prevračanje cirkulacije (angl. Antarctic Overturning Circulation ali Southern Ocean Overturning Circulation), ki bo morda hitrejše od predvidenega upočasnitve atlantskega meridionalnega prevračanja cirkulacije (angl. – Atlantic meridional overturning circulation – AMOC). Prelomna točka za neustavljivo izgubo ledu iz zahodnoantarktičnega ledenega pokrova bi lahko bila presežena celo v najboljšem primeru zmanjšanja emisij CO2, kar bi lahko sprožilo kaskadno doseganje globalnih prelomnih točk. V bioloških sistemih Antarktike in Južnega oceana prihaja do sprememb režima zaradi preoblikovanja habitatov ali preseganja fizioloških pragov, povečano tveganje njihovega izumrtja pa povečujejo tudi njihovo ponavljajoče se neuspešno razmnoževanje. Med temi nenadnimi spremembami v antarktičnem okolju so pogosti povratni vplivi, ki se krepijo, zato bo nujno stabilizirati podnebje Zemlje z minimalnim preseganjem segrevanja za 1,5 °C, hkrati pa sprejeti globalne prilagoditvene ukrepe, da zmanjšamo in se pripravimo na daljnosežne posledice nenadnih sprememb na Antarktiki in v Južnem oceanu.