Pregledno poročilo Svetovnega inštituta za vire (World Resources Institute – WRI) poudarja, da se je območje, ki ga gozdni požari zajamejo vsako leto, več kot podvojilo v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer je leto 2024 zabeležilo rekordnih 13,5 milijona hektarjev požganega gozda. Prispevek ugotavlja, da so podnebne spremembe ključni dejavnik, ki prispevajo k pogostejšim in intenzivnejšim gozdnim požarom, zlasti v borealnih gozdovih, ki skladiščijo velike količine ogljika. Poleg tega razprava omenja, da človeške dejavnosti, kot sta kmetijstvo in krčenje gozdov, povečujejo dovzetnost tropskih gozdov za požare, medtem ko toplotni valovi in širjenje vmesnikov med divjino in mestnimi območji poslabšujejo razmere v zmernih in subtropskih regijah. Poročilo zaključuje s poudarkom na nujnosti drastičnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in izboljšanja odpornosti gozdov za ublažitev te naraščajoče grožnje.

Glavne teme in ključna dejstva:

Prispevek poudarja alarmanten trend povečanja pogostosti, razširjenosti in uničujočega vpliva gozdnih požarov po vsem svetu. Temelji na podatkih Univerze v Marylandu za obdobje 2001-2024 in razkriva več ključnih dejavnikov, ki prispevajo k tej krizi, in njene daljnosežne posledice.

1. Gozdni požari so se dramatično poslabšali

• Povečanje pogorele površine: “Gozdni požari zdaj letno požgejo več kot dvakrat večjo površino drevesnega pokrova kot pred dvema desetletjema.”
• Rekordna leta: Štiri od petih najhujših let za svetovne gozdne požare so se zgodila od leta 2020.
• Leto 2024 – najhujše v zgodovini: Leto 2024 je bilo “najbolj ekstremno leto za gozdne požare v zgodovini, saj je pogorelo vsaj 13,5 milijona hektarjev gozda – območje, veliko približno kot Grčija.” To je za 13 % preseglo prejšnji rekord iz leta 2023 (11,9 milijona hektarjev).
• Globalna razširjenost: Leta 2024 so veliki požari divjali tako v tropskih kot v borealnih gozdovih. Brazilija, Bolivija, Rusija in Kanada so doživele nekaj najhujših požarnih sezon od začetka satelitskega spremljanja leta 2001.

2. Katastrofalne posledice požarov

• Širok spekter uničenja: Požari uničujejo domove in infrastrukturo, onesnažujejo pitno vodo in povzročajo milijarde dolarjev premoženjske škode.
• Smrtne žrtve: “Nevaren dim gozdnih požarov naj bi vsako leto povzročil več kot 1,5 milijona smrti.”
• Glavni dejavnik izgube gozdnatosti (drevesnega pokrova): Požari so predstavljali “skoraj polovico (44 %) celotne izgube drevesnega pokrova na leto med letoma 2023 in 2024,” kar je močno povečanje v primerjavi s povprečjem 25 % med letoma 2001 in 2022.

3. Podnebne spremembe so glavni gonilni dejavnik

• Povečana pogostost vročinskih valov: “Ekstremni vročinski valovi so danes 5-krat bolj verjetni kot pred 150 leti in naj bi postali še pogostejši, saj se planet še naprej segreva.”
• Sušenje pokrajine: Višje temperature izsušujejo pokrajino, kar ustvarja idealno okolje za večje in pogostejše gozdne požare.
• Povratna zanka požar-podnebje: Ko gozdovi gorijo, sproščajo ogljik, kar “še dodatno poslabšuje podnebne spremembe in prispeva k več požarom kot del ‘povratne zanke požar-podnebje’.”

4. Regionalni vplivi in značilnosti požarov

• Borealni gozdovi (severne regije):
  • Najbolj prizadeti: Več kot 60 % vse izgube drevesnega pokrova, povezane s požari med letoma 2001 in 2024, se je zgodilo v borealnih regijah.
  • Pospešeno segrevanje: Te regije se segrevajo hitreje kot preostali planet, kar prispeva k daljšim požarnim sezonam in večji intenzivnosti.
  • Primeri: Rusija (najhujše sezone 2020-2024, s 5,4 milijona hektarjev v letu 2021) in Kanada (rekordnih 7,8 milijona hektarjev leta 2023, 6-kratnik letnega povprečja).
  • Ogljikovi ponori v viri: Borealni gozdovi shranjujejo 30-40 % vsega kopenskega ogljika, večinoma v permafrostu. Naraščajoči požari topijo permafrost in ogrožajo ta ogljik, kar bi lahko borealce spremenilo iz ponora ogljika v vir emisij.
• Tropski gozdovi (Amazonka, Kongo):
  • Nenavadno za ekosistem: Stand-replacing požari (ki uničijo večino nadzemnega dela gozda) niso običajen del ekološkega cikla v tropskih gozdovih.
  • Povečanje: Izguba drevesnega pokrova zaradi požarov v tropih se je povečevala za približno 47.200 hektarjev na leto, z vrhuncem leta 2024 (preko 4 milijone hektarjev).
  • Vpliv El Niña: Dogodki El Niño, ki prinašajo visoke temperature in podpovprečne padavine, močno povečajo tveganje za požare v tropih, kot se je zgodilo leta 2016 in 2024.
  • Človeški izvor: “Skoraj vse požare, ki se pojavijo v tropih, povzročijo ljudje, in ne naravni vzroki, kot so udari strele.” Pogosto so povezani s kmetijskimi praksami (čiščenje zemljišč).
  • Tveganje prelomne točke: Povečana požarna aktivnost v Amazoniji bi jo lahko spremenila v neto vir ogljika.
• Zmerni in subtropski gozdovi:
  • Naraščajoči trend: Požari v zmernih gozdovih se povečujejo za približno 23.300 hektarjev na leto.
  • Podnebje in raba zemljišč: Podnebne spremembe (vročinski valovi, suše) so glavni dejavnik, skupaj s spremembami rabe zemljišč (zapuščena kmetijska zemljišča z obilico vegetacije, “wildland-urban interfaces” v ZDA).
  • Primeri: Španija (rekordnih 70.000 hektarjev leta 2022), Grčija (veliki požari leta 2021, 2023, 2024) in Kalifornija (Mosquito Fire 2022, uničujoči požari v Los Angelesu v začetku leta 2025).

5. Kako zmanjšati gozdne požare?

• Ni enostavne rešitve: “Vzroki za povečanje gozdnih požarov so kompleksni in se razlikujejo glede na geografijo… ni ‘srebrnega’ metka.”
• Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov: Drastično zmanjšanje emisij je ključno za prekinitev povratne zanke požar-podnebje in vrnitev požarne aktivnosti na zgodovinske ravni.
• Izboljšanje odpornosti gozdov: Konec krčenja in degradacije gozdov je ključnega pomena za preprečevanje prihodnjih požarov.
• Omejevanje gorenja v bližini gozdov: Še posebej v obdobjih suše je treba omejiti nadzorovano gorenje, ki se lahko razširi.
• Vključitev blažitve tveganja v gozdarsko strategijo: Vključitev ukrepov za zmanjšanje požarnega tveganja v strategije upravljanja gozdov.
• Spremljanje podatkov: Nadaljnje spremljanje podatkov o izgubi drevesnega pokrova zaradi požarov (npr. prek Global Forest Watch) je ključno za prepoznavanje trendov in razvoj ciljnih odzivov.

Sklep: Dokument jasno kaže, da so gozdni požari vse hujša globalna kriza, ki jo poganjajo podnebne spremembe in človeške dejavnosti. Posledice so uničujoče za okolje, gospodarstvo in človeško življenje. Brez drastičnih ukrepov za zmanjšanje emisij in izboljšanje upravljanja gozdov se bo ta trend nadaljeval, s potencialom za nepovratne spremembe v ključnih ekosistemih, kot so borealni gozdovi in Amazonija.

Slike

Izgube gozdnatosti, ki niso povezane s požari, lahko nastanejo zaradi mehanskega čiščenja površin za kmetijstvo in gozdne sečnje, pa tudi zaradi naravnih vzrokov, kot so poškodbe zaradi vetra in vijuganja rek. Triletno drseče povprečje lahko predstavlja natančnejšo sliko trendov v podatkih – zaradi negotovosti pri medletnih primerjavah. Vsi podatki so izračunani z minimalno gostoto 30 odstotkov površine prekrivajo drevesne krošnje.

Požari in podnebna povratna zanka (spodnja slika):
– Naraščajoče emisije ogljika spodbujajo podnebne spremembe ter povzročajo vse bolj vroče in sušne razmere.
– Vroče in bolj suhe razmere izsušijo gozdove in jih naredijo bolj dovzetne za požare.
– Z daljšimi obdobji požarov, pogostejšimi in intenzivnejšimi požari gorijo večja območja.
– Emisije ogljika zaradi požarov se povečujejo, ko gorijo večja območja.

Glavne teme in ključne ugotovitve za stanje 13. avgust 2024:

1. Povečanje obsega požarov:

• Gozdni požari so postali bolj razširjeni in danes uničijo vsaj dvakrat več gozdne pokritosti kot pred dvema desetletjema.
• V obdobju od 2001 do 2023 se je območje, ki so ga zajeli požari, povečalo za približno 5,4 % na leto.
• Gozdni požari so leta 2023 povzročili za skoraj 6 milijonov hektarjev več izgube drevesne pokritosti na leto kot leta 2001 – gre za območje, ki je približno veliko kot Hrvaška.
• Leta 2023 je zgorelo skoraj 12 milijonov hektarjev, kar je območje, veliko kot Nikaragva, s čimer je bil presežen prejšnji rekord za približno 24 %.
• Požari predstavljajo vse večji delež globalne izgube drevesne pokritosti. Leta 2001 so predstavljali približno 20 %, zdaj pa že okoli 33 %.

2. Merjenje izgub drevesne pokritosti:

• Raziskovalci na Univerzi v Marylandu so uporabili satelitske posnetke Landsat za kartiranje območij drevesne pokritosti, izgubljene zaradi požarov, ki nadomestijo rastje (požari, ki uničijo večino nadzemnega rastja v gozdu).
• Analiza se osredotoča na požare, ki imajo dolgoročne posledice na strukturo gozda in kemijo tal, ne pa na požare, ki povzročajo ekološke koristi.

3. Vpliv podnebnih sprememb:

• Podnebne spremembe so eden glavnih dejavnikov povečanja požarne aktivnosti v gozdni krajini.
• Ekstremni vročinski valovi so danes že petkrat bolj verjetni kot pred 150 leti.
• Višje temperature izsušujejo pokrajino in ustvarjajo idealno okolje za večje in pogostejše gozdne požare.
• Ko gozdovi gorijo, sproščajo ogljik, shranjen v drevesih in tleh, kar dodatno poslabšuje podnebne spremembe.
• “Ta povratna zanka, skupaj s širjenjem človekovih dejavnosti na gozdnata območja, poganja velik del povečanja požarne aktivnosti, ki jo opažamo danes.”

4. Vpliv na borealne gozdove:

• Približno 70 % izgube drevesne pokritosti zaradi požarov med letoma 2001 in 2023 je nastalo v borealnih regijah.
• V teh regijah se je izguba drevesne pokritosti zaradi požarov povečevala za približno 138.000 hektarjev na leto (približno 3,6 %).
• Severne regije se segrevajo hitreje, kar prispeva k daljšim požarnim sezonam in večjim požarnim območjem.
• Leta 2021 je Rusija zabeležila 5,4 milijona hektarjev izgube zaradi požara, kar je največ v zadnjih 23 letih.
• Leta 2023 so v Kanadi rekordni požari uničili skoraj 7,8 milijona hektarjev drevesne pokritosti, kar je približno 6-krat več kot znaša letno povprečje.
• Borealni gozdovi hranijo 30-40% vsega kopenskega ogljika, vendar se zaradi spreminjajočega podnebja in požarne aktivnosti talni ogljik sprošča.
• “V Kanadi so gozdovi zgoreli, sprostili skoraj 3 milijarde ton ogljikovega dioksida v ozračje – približno enako količini ogljika, ki jo je Indija (tretji največji onesnaževalec na svetu) ustvarila z uporabo fosilnih goriv leta 2022.”
• Gozdovi se lahko zaradi pogostejših požarov spremenijo iz ponora ogljika v vir izpustov.

5. Vpliv na tropske gozdove:

• V tropskih gozdovih požari niso del naravnega ekološkega cikla, vendar se tudi tam njihovo število in obseg povečujeta.
• Izguba drevesne pokritosti zaradi požarov se je povečala za približno 41.500 hektarjev na leto (približno 9%).
• Širjenje kmetijstva in krčenje gozdov povečujeta ranljivost tropskih gozdov na požare.
• El Niño dogodki dodatno povečujejo tveganje za gozdne požare v tropih.
• Požari v tropih so skoraj vedno posledica človekovih dejavnosti, ne naravnih dejavnikov.
• “Med obdobjem suše lahko namerni požari nenamerno uidejo z na novo očiščenih polj in se razširijo na okoliške gozdove.”
• V Boliviji sta kmetijstvo in suša povzročila znatno povečanje izgube drevesne pokritosti zaradi požarov.
• Požari v Amazoniji prispevajo k povečanim izpustom ogljika, kar nakazuje, da bi se lahko Amazonka preoblikovala v neto vir ogljika.

6. Vpliv na zmerne in subtropske gozdove:

• V preteklosti so požari v zmernih in subtropskih gozdovih uničili manj površin kot v borealnih in tropskih gozdovih, vendar se tudi tam povečujejo za 34.300 hektarjev na leto (približno 5,3%).
• Podnebne spremembe, vročinski valovi in suše spodbujajo povečanje požarne aktivnosti v teh regijah, zlasti v Sredozemlju.
• Spremembe rabe zemljišč, opuščanje kmetijskih zemljišč in širjenje vnetljivih drevesnih vrst prispevajo k požarnemu tveganju.
• V ZDA se naravna območja hitro spreminjajo v “vmesnike med divjino in urbanim okoljem”, kar povečuje tveganje za požare.
• Tako letni stroški kot tudi število smrti zaradi gozdnih požarov v ZDA so se v zadnjih štirih desetletjih povečali.

7. Rešitve za zmanjšanje gozdnih požarov:

• Vzroki za povečanje gozdnih požarov so kompleksni in se razlikujejo glede na geografsko lego.
• “Ni rešitve za zmanjšanje požarne aktivnosti na zgodovinske ravni brez drastičnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prekinitve povratne zanke ogenj-podnebje.”
• Potrebne so hitre preobrazbe v vseh sistemih za blaženje podnebnih sprememb.
• Pomembno je tudi izboljšanje odpornosti gozdov, ustavitev krčenja gozdov ter omejitev bližnjega kurjenja.
• Potrebno je vključevanje strategij za blaženje požarnega tveganja v strategije upravljanja gozdov.
• Spremljanje požarne aktivnosti s pomočjo podatkov lahko pomaga pri razvoju ciljanih odzivov.

Zaključek: Povečanje gozdnih požarov je resen globalni problem, ki je tesno povezan s podnebnimi spremembami in človekovimi dejavnostmi. Nujno je sprejeti celovite strategije, ki vključujejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, izboljšanje upravljanja gozdov in nadzor požarne aktivnosti, da bi zaščitili gozdove, ljudi in planet.

URL: https://www.wri.org/insights/global-trends-forest-fires