Terzić E et al. (2025) Unprecedented warming and salinization observed in the deep Adriatic. Limnology and Oceanography Letters on-line first.

Terzić E, Cardin V, >Le Meur J et al. (2025) Unprecedented warming and salinization observed in the deep Adriatic. Limnology and Oceanography Letters on-line first – https://doi.org/10.1002/lol2.70051 – open access article pdf – CC

Abstract (povzetek):

Globoki južni Jadran je sredozemska regija, ki je zelo občutljiva na podnebne spremembe, na katere vpliva gost vodni tok iz severnega Jadrana in prenos toplote/soli iz vzhodnega Sredozemlja. Zgodovinske (od leta 1957) in sodobne (stalno in priložnostno vzorčenje temperature in slanosti, plovci Argo, fiksna sidrišča) meritve kažejo na znatne spremembe v termohalinskih lastnostih od sredine 2000-ih let. Zgodovinsko zaznamovan s stalnim naraščanjem temperature, slanosti in gostote, z znatno desetletno spremenljivostjo, je južni Jadran v zadnjem desetletju doživel segrevanje brez primerjave (0,8 °C) in zasoljevanje (0,2), kar je pospešilo časovni potek in obrnilo trende gostote morske vode. Dotok veliko bolj slanih voda je zmanjšal stratifikacijo in spremenil lastnosti goste vode na njenem izviru v severnem Jadranu. Ta vsaj petkratna pospešitev regionalnih podnebnih napovedi, ki temeljijo na visokih emisijah, lahko ima znatne učinke na biogeokemijo Jadrana in živih organizmov, spreminjanje trendov morske gladine in še več.

Scientific Significance Statement (Izjava o znanstvenem pomenu):

Ogrevanje obalnih in polzaprtih morskih bazenov poteka na doslej neznanih ravneh, pri čemer nekatera območja, kot je Sredozemsko morje, doživljajo stopnje ogrevanja, ki so višje od svetovnega povprečja. V tej študiji smo dokumentirali dodatno petkratno povečanje ogrevanja in podvojitev trendov slanosti v globokih vodah Jadranskega morja in tistih bližnjih dnu (najsevernejši bazen Sredozemskega morja) v zadnjih 15 letih. Jadransko morje kot izvorno območje globokih sredozemskih voda igra ključno vlogo pri pogonu termohalinske cirkulacije v celotnem bazenu. Opazovane spremembe lahko kažejo na hiter prehod k novemu podnebnemu režimu, ki lahko vpliva na trende morske gladine, vertikalno mešanje in prenos kisika v globoko morje, porabo hranil in primarno proizvodnjo, pa tudi na spremembo celotnega ekosistema v smeri vrst, ki izvirajo iz toplih in tropskih morij.

Slika: Batimetrija Jadranskega in severnega Jonskega morja z lokacijami profilov SAP (Southern Adriatic Pit) in severovzhodnega Jonskega morja Argo (krogi, čas vzorčenja je označen z barvami), globokomorski observatorij EMSO-E2M3A (rumena zvezda), postaja D1200 (rdeč pravokotnik) in boja Vida (oranžni romb).
Označena so območje nastajanja in poti severnojadranske goste vode (angl. North Adriatic dense water – NAddW).
Rdeč prekinjen pravokotnik označuje severnojadranski šelf, nad katerim so bili izračunani povprečni turbulentni toplotni tokovi ERA5.
(vir: Fig. 1 – https://aslopubs.onlinelibrary.wiley.com/cms/asset/5a81ed1b-4d96-4e4c-af58-31018f689af7/lol270051-fig-0001-m.png).

URL: https://aslopubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/lol2.70051