Chandanpurkar HA et al. (2025) Unprecedented continental drying, shrinking freshwater availability, and increasing land contributions to sea level rise. Science Advances 11, 30, eadx0298 – https:/doi.org/10.1126/sciadv.adx0298 – University of Ljubljana access article pdf
Abstract (povzetek):
Spremembe v količini kopenske vode (angl. Terrestrial Water Storage – TWS) so ključni pokazatelj razpoložljivosti sladke vode. Na podlagi podatkov projekta NASA GRACE/GRACE-FO (angl. Gravity Recovery and Climate Experiment – GRACE, GRACE Follow-On – GRACE-FO) lahko ugotovimo, da so kontinenti od leta 2002 doživeli upad količine kopenske vode brez primerjave iz preteklosti. Območja, ki so izpostavljena izsuševanju, so se vsako leto povečala za dvakratno velikost Kalifornije, kar je povzročilo nastanek „mega-sušnih“ regij po vsej severni polobli. Medtem ko večina suhih/vlažnih območij po svetu postaja še bolj suha/vlažna, se suha območja zdaj izsušujejo hitreje, kot se vlažna območja navlažujejo. Spremembe v količini kopenske vode (TWS) so posledica izgube vode na visokih geografskih širinah, intenzivnih suš v Srednji Ameriki/Evropi in izčrpavanja podtalnice, ki predstavlja 68 % izgube količin kopenske vode (TWS) na nepoledenelih celinskih območjih. „Kontinentalno izsuševanje“ ima globoke globalne posledice. Od leta 2002 kar 75 % prebivalstva živi v 101 državah, ki izgubljajo sladko vodo. Poleg tega kontinenti zdaj prispevajo več sladke vode k dvigu morske gladine kot ledeni pokrovi, izsušene regije pa prispevajo več kot kopenski ledeniki in ledeni pokrovi. Potrebni so nujni ukrepi, da se pripravimo na večje posledice predstavljenih rezultatov.
(A) Trendi količine kopenske vode (TWS) (cm letno) od februarja 2003 do aprila 2024. Megaregije (regije, ki presegajo −0,2 cm letno in povezujejo prej poročane vroče točke sprememb količine kopenske vode – TWS) so označene s črno barvo in označene s številkami od 1 do 4, ki ustrezajo glavnemu besedilu.
(B) Zonalna vsota trendov količine kopenske vode (TWS) za vse površine (črno) in nezaledenele regije (rdeče).
(vir: Fig.1 – https://www.science.org/cms/10.1126/sciadv.adx0298/asset/a0a4ea9f-158e-47bd-b462-cd90cda2ef02/assets/images/large/sciadv.adx0298-f1.jpg).
Spremembe na globalnem ne-zaledenelem območju pod suhimi (svetlo rdečimi) in vlažnimi (svetlo modrimi) anomalijami (mesečna odstopanja od mesečnega podnebja) ter pod suhimi (temno rdečimi) in vlažnimi (temno modrimi) ekstremnimi razmerami (mesečne anomalije, ki so večje od 1 standardne deviacije na vsaki lokaciji). Pozitivni (La Niña) in negativni (El Niño) pojavi ENSO so prikazani z modro oziroma rdečo barvo ozadja. Navpična siva črta predstavlja manjkajoče obdobje med podatki GRACE in GRACE-FO.
(vir: Fig. 2 – https://www.science.org/cms/10.1126/sciadv.adx0298/asset/ebbd7b97-84a1-4ba4-9fa6-2761000ac419/assets/images/large/sciadv.adx0298-f2.jpg).
(A) Odstotek mesecev v zaporednih 5-letnih obdobjih, v katerih je regija doživela sušne ekstreme.
(B) Enako kot v (A), vendar za ekstremno vlažnost. „Ekstremni pojavi“ so tukaj opredeljeni kot mesečne anomalije količine kopenske vode (TWS) na vsaki lokaciji, ki so večje od 1 sigma (1 SD lokalnega sezonsko prilagojenega TWS).
(vir: Fig. 3 – https://www.science.org/cms/10.1126/sciadv.adx0298/asset/83d432bc-cbc3-4a13-a082-685dae5a0d23/assets/images/large/sciadv.adx0298-f3.jpg).
(A) Sušne in vlažne kopenske regije iz slike 1B, kjer je trend TWS vztrajen in manj občutljiv na povečano dolžino zapisa GRACE/FO.
(B) Razmerje med lokalno medletno spremenljivostjo odstopanj TWS brez trenda in njihovimi dolgoročnimi lokalnimi trendi. Rdeče in modre barvne palice označujejo regije z upadajočim trendom količine kopenske vode (TWS) oziroma naraščajočim trendom količine kopenske vode (TWS) iz slike 1B.
(vir: Fig.4 – https://www.science.org/cms/10.1126/sciadv.adx0298/asset/9fcd2de2-7ff6-41de-9564-81b162504b35/assets/images/large/sciadv.adx0298-f4.jpg).
Trendi količine kopenske vode (TWS) (februar 2003 do april 2024) povprečeni za vsako državo.
(vir: Fig.5 – https://www.science.org/cms/10.1126/sciadv.adx0298/asset/5f7707be-7ee3-47d8-99b4-4e3c615e0ae2/assets/images/large/sciadv.adx0298-f5.jpg)
(A) Časovna vrsta anomalij vodnih mas glavnih globalnih vodnih rezervoarjev (oceani, Antarktika, Grenlandija in količina kopenske vode (TWS) na celinah) iz GRACE/FO od aprila 2002 do aprila 2024, v mm SLE.
(B) Levo: Ustrezni trendi (v mm SLE leto−1) za oceane (OCN), Antarktiko (ANT), Grenlandijo (GRL) in časovne vrste TWS v (A). Prispevki vodnih mas, ki zvišujejo morsko gladino, so prikazani kot pozitivni.
(B) Desno: Trend količine kopenske vode (TWS) razčlenjen na komponente sušenja površin brez ledenikov (NGIC-DRY), sušenja površin z ledeniki (GIC) in vlaženja površin brez ledenikov (NGIC-WET). NGIC-DRY se nadalje razčleni na podtalnico (GW), površinsko vodo (SW), vlago v tleh (SM) in vodni ekvivalent snežne odeje (SWE) na podlagi njihovih prispevkov k trendu količine kopenske vode (TWS).
(vir: Fig.6 – https://www.science.org/cms/10.1126/sciadv.adx0298/asset/5f83dde4-2731-4726-9387-fdf2bbf11963/assets/images/large/sciadv.adx0298-f6.jpg)
