Abatzoglou JT, Kolden CA, Cullen AC et al. (2025) Climate change has increased the odds of extreme regional forest fire years globally. Nature Communications 16, 6390 – https://doi.org/10.1038/s41467-025-61608-1 – open access article pdf – CC BY 4.0
Abstract (povzetek):
V zadnjem desetletju so regije po vsem svetu doživele uničujoča leta s požari z daljnosežnimi posledicami. V tem prispevku preučujemo vlogo predhodnih in sočasnih podnebnih sprememb pri nastanku let z ekstremnimi požari v gozdovih po vsem svetu. Ta ekstremna leta so se pogosto ujemala z ekstremnimi (1-v-15-letnimi) indeksi požarnih vremenskih razmer (angl. Forest Fire Weather Index – FWI) in so se od neekstremnih let razlikovala po štirikratnem oziroma petkratnem povečanju števila velikih požarov in izpustov ogljika v času požarov. Leta s takšnimi ekstremnimi vrednostmi kazalnika gozdnih požarov (FWI) so v sodobnem podnebju (2011–2040) v primerjavi s kvazi-predindustrijskim podnebjem (1851–1900) za 88–152 % bolj verjetna v gozdnih območjih po vsem svetu, pri čemer je najbolj izrazito povečano tveganje v zmernih gozdovih in gozdovih Amazonije. Naši rezultati kažejo, da podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, povečujejo verjetnost ekstremnih let s požari, ki jih povzroča podnebje, v gozdnih regijah po vsem svetu, kar zahteva proaktivne ukrepe za zmanjšanje tveganj in prilagajanje letom z ekstremnimi požari.
a Razmerje med površino, ki je pogorela v najhujšem letu v obdobju 2002–2023, in povprečno površino, ki je pogorela v vseh drugih letih. Ekoregije brez gozdov so zamaskirane. Črne škatle prikazujejo osem območij študijskih primerov, ki so izpostavljena v literaturi .
b Leto z največjo pogorelo gozdno površino v obdobju 2002–2023 na ravni ekoregije.
c Količinska razvrstitev v primerjavi z obdobjem 1979–2023 treh meril indeksa požarne vremenske situacije (Fire Weather Index – FWI) (FWIfs: največja 90-dnevna drseča povprečna vrednost FWI v letu; FWI95: število dni 95. percentila FWI, FWImax: največji dnevni FWI v letu), ki sovpadajo z ETyr-2 (evapotranspiracija) in Pryr-2 (padavine) iz dveh let ter ETyr-1 in Pryr-1 iz enega leta pred letom z največjo pogorelo površino v obdobju 2002–2023.
(vir: Fig.1 – https://media.springernature.com/lw685/springer-static/image/art%3A10.1038%2Fs41467-025-61608-1/MediaObjects/41467_2025_61608_Fig1_HTML.png?as=webp)
Ocene povratne dobe kazalnikov indeksa požarne vremenske situacije (FWI) po ekoregijah za:
(a) FWIfs (največ 90-dnevno drseče povprečje FWI)
(b) FWI95d (število dni 95. percentila FWI) in
(c) FWImax (letni maksimum FWI), ki ustreza letu z največ požari v obdobju 2002–2023.
Povratne dobe so izračunane za obdobje 1979–2023. Ekoregije z manj kot 20 % gozdnih površin so izključene in označene s sivo barvo.
(vir: Fig.2 – https://media.springernature.com/lw685/springer-static/image/art%3A10.1038%2Fs41467-025-61608-1/MediaObjects/41467_2025_61608_Fig2_HTML.png?as=webp)
(a) številu požarov, (b) številu zelo velikih požarov in (c) emisijah ogljika iz gozdov in krčenja gozdov v požarnem letu z največjo površino pogorelih gozdov v obdobju študije, v primerjavi s povprečnimi letnimi vrednostmi v vseh drugih letih.
Zelo veliki požari so opredeljeni kot 1 % največjih požarov po velikosti za vsako gozdno ekoregijo v obravnavanem obdobju.
Ekoregije z manj kot 20 % gozdnih površin so izključene in označene s sivo barvo.
(vir: Fig.3 – https://media.springernature.com/lw685/springer-static/image/art%3A10.1038%2Fs41467-025-61608-1/MediaObjects/41467_2025_61608_Fig3_HTML.png?as=webp)
Srednje tveganje iz devetih modelov za kazalnike indeksa požarne vremenske situacije (Forest Weather Index – FWI) na podlagi zgodovinskih dogodkov, ki se pojavijo enkrat na 15 let (v obdobju 1979–2023) za:
(a) FWIfs – največja 90-dnevna drseča sredina FWI,
(b) FWI95d – število dni 95. percentila FWI in
(c) FWImax – letni največji FWI.
Primerjava prikazuje razmerje med trenutnim (2011–2040) in kvazi-predindustrijskim (1851–1900) obdobjem. Za primerjavo, vrednost 1 pomeni, da ni sprememb v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, vrednost 2 pa pomeni podvojitev verjetnosti.
Ekoregije z manj kot 20 % gozdnih površin so izključene in označene s sivo barvo.
(vir: Fig.5 – https://media.springernature.com/lw685/springer-static/image/art%3A10.1038%2Fs41467-025-61608-1/MediaObjects/41467_2025_61608_Fig5_HTML.png?as=webp).
