V Srednji Aziji in v Avstraliji uporabljajo v mestih sonaravne vodne rešitve za urbano načrtovanje (angl. Water-Sensitive Urban Design – WSUD) ali vodno občutljivo urbanistično načrtovanje. Pravzaprav gre za sonaravne rešitve ali rešitve, temelječe na naravi (Nature-based Solutions), ko urbanistično načrtovanje upošteva vodni krog in kombinira zeleno infrastrukturo (angl. Green infrastructure) in modro infrastrukturo (angl. Blue space or Blue infrastructure) – ne gre le za ukrepe oskrbe z vodo ali preprečevanja urbanih (pluvialnih) poplav, temveč tudi za dvig kakovosti urbanega življenja s prilagajanjem na npr. vročinske valove s povečevanjem zelenih površin, ki so večnamenske. V večjih mestih nimajo na voljo dovolj prostora za velike objekte za urejanje urbane odvodnje (kanalizacijski sistemi) ali protipoplavno varstvo, zato so morali pri trajnostnem načrtovanju razvoja mest preiti na manjše in razpršene večnamenske ukrepe, ki se vklapljajo v obstoječo grajeno okolje (angl. Built environment). V veliki meri tovrstni ukrepi zahtevajo inovativne inženirske rešitve.
Vodno občutljivo urbanistično načrtovanje (WSUD) je niz načel, ki se lahko uporabljajo za trajnostno upravljanje voda in ponujajo priložnosti za razvoj industrije, lokalne uprave in njihovih skupnosti za doseganje bolj živahnih mest z živahnimi in zdravimi vodotoki. Urbanistični razvoj z uporabo konvencionalnih pristopov lahko negativno vpliva na naravni vodni krog. Metoda vodno občutljivega urbanističnega načrtovanja (WSUD) si prizadeva za zmanjšanje tega vpliva z integracijo prostorskega razvoja v naravne značilnosti urbanega območja in spodbujanjem integracije upravljanja z meteornimi vodami, oskrbo z vodo in kanalizacijo.