Močnik D (2025) Energetika: Dodana vrednost ostala na nivoju predhodnega leta kljub visokem padcu prihodkov. Glas gospodarstva 6/2025, 11-18 – prostodostopni članek pdf
Članek na spletnem portalu revije Glas gospodarstva je povzetek poslovanja slovenskega energetskega sektorja v letu 2024.
“Energetske družbe so po rekordnih vrednostih v letu 2023 v 2024 v povprečju zabeležile slabše poslovne rezulate, pri čemer so ohranile podobno raven dodane vrednosti. Energetska odvisnost Slovenije se je nekoliko zmanjšala, saj je domača proizvodnja energije pokrila 56 % potreb, največji delež pa je prispevala jedrska energija. Proizvodnja električne energije se je povečala za 5 %, pri čemer sta največ prispevali jedrska in hidroenergija, medtem ko je končna poraba električne energije že tretje leto zapored upadla. Cene elektrike in zemeljskega plina so se za poslovne uporabnike znižale, a ostajajo višje kot pred energetsko krizo, kar vpliva na stroške in konkurenčnost podjetij.”
Povzetek se nanaša na finančno poslovanje, energetsko bilanco, proizvodnjo in porabo električne energije ter cene energentov v slovenskem energetskem sektorju v letu 2024 (z nekaterimi začasnimi podatki za Q1 2025).
Finančno poslovanje in prihodki (2024)
- Padec prihodkov: Energetske družbe so zabeležile visok padec prodaje za 16,6 % (3,8 mrd EUR manj) zaradi nižjih cen energentov. Najbolj je upadla oskrba z električno energijo, plinom in paro (-23 %).
- Dodana vrednost (DV): Kljub padcu prihodkov je dodana vrednost ostala na podobni ravni kot v letu 2023 (2,2 mrd EUR), predvsem zaradi nižjih nabavnih stroškov.
- DV na zaposlenega: Znižala se je za 3,3 % na 179 tisoč EUR, saj se je število zaposlenih povečalo.
- EBITDA in Dobiček:
- EBITDA je upadla za 3,8 % (59,3 mio EUR) zaradi višjih stroškov dela.
- Neto dobiček se je zmanjšal za 28 % (240 mio EUR) na 622 mio EUR, predvsem zaradi višjih finančnih odhodkov (oslabitve finančnih naložb). Najbolj je upadel v oskrbi z električno energijo.
Energetska bilanca in proizvodnja (2024)
- Energetska odvisnost: Slovenija je z domačo proizvodnjo krila 56 % potreb (v 2023: 53 %), kar pomeni nekoliko manjšo energetsko odvisnost.
- Domača proizvodnja energije: Največji delež je predstavljala jedrska energija (45 %), sledila sta trda goriva in obnovljivi viri/odpadki (oba okoli 17 %). Najbolj se je povečala proizvodnja iz geotermalne/sončne in jedrske energije.
- Proizvodnja električne energije: Povečala se je za 5 % (na 15.857 GWh).
- Največji delež sta prispevali jedrska elektrarna (35 %) in hidroelektrarne (34,5 %).
- Najbolj se je povečala proizvodnja v jedrski elektrarni (4 %) in hidroelektrarnah (4 %).
- Uvoz/Izvoz: Izvoz električne energije je bil drugo leto zapored višji od uvoza, pri čemer se je izvoz povečal za 16,5 %, uvoz pa za 9,4 %.
Poraba električne energije (2024)
- Končna poraba: Že tretje leto zapored je upadla in sicer za 1,9 % (na 12.217 GWh) zaradi samooskrbe, energetske učinkovitosti in manjšega obsega energetsko intenzivne industrije.
- Gospodinjstva: Poraba se je znižala za 2 %.
- Poslovni subjekti: Poraba je ostala približno na enaki ravni. Največja poraba je bila v predelovalnih dejavnostih, kjer je upadla za 0,5 %.
Cene energentov (2024)
- Splošno: Cene energentov in elektrike so se znižale, vendar so ostale precej višje kot pred energetsko krizo (2021).
- Električna energija (Poslovni odjemalci):
- Maloprodajna cena brez DDV se je znižala za 21,3 % (na 169,8 EUR/MWh), vendar je bila še vedno 80 % višja kot v 2021.
- Slovenija se je uvrstila na 12. mesto med 27. državami EU po višini cene (s stroški in dajatvami, brez DDV).
- Delež tržne postavke (energenta) je znašal 78,7 % končne cene brez DDV.
- Električna energija (Gospodinjstva):
- Končna cena z vsemi davki je porasla za 3 % (na 203 EUR/MWh), predvsem zaradi zvišanja DDV in omrežnine.
- Zemeljski plin (Poslovni odjemalci):
- Povprečna cena brez DDV se je znižala za 22 % (na 53,1 EUR/MWh), a je bila 46 % višja kot v 2021.