Fischer EM, Bador M, Huser R et al. (2025) Record-breaking extremes in a warming climate. Nat Rev Earth Environ 6, 456–470 – https://doi.org/10.1038/s43017-025-00681-y – free access article pdf
Abstract (povzetek):
Številni vremenski in podnebni ekstremni pojavi so presegli dolgoletne opazovane rekorde. Ti rekordni (ali, če je razlika velika, rekordno visoki) pojavi imajo znatne družbeno-gospodarske posledice ter predstavljajo izzive na področju prilagajanja in načrtovanja. V tem pregledu ocenjujemo opazovane in napovedane spremembe rekordnih podnebnih ekstremov. Pojav rekordnih vrednosti je mogoče razumeti s statističnega vidika, njihove spremembe pa se lahko količinsko opredelijo kot »rekordno razmerje« – opazovana pogostost rekordnih pojavov v primerjavi s stacionarnim podnebjem. Pri mnogih podnebnih spremenljivkah so se pojavile spremembe v pogostosti rekordnih vrednosti. Na primer, rekordne dnevne temperature na kopnem v obdobju 2016–2024 so več kot štirikrat višje, kot bi bilo pričakovano brez podnebnih sprememb, rekordne najnižje temperature pa dvakrat nižje; podobno so rekordne dnevne največje količine padavin in rekordna mesečna suša višje za več kot 40 % oziroma 10 %. V prihodnosti bo upočasnitev stopnje segrevanja zmanjšala deleže rekordnih pojavov, kar poudarja koristi blažitvenih ukrepov. Na primer, do konca stoletja naj bi bili povprečni rekordni vročinski dogodki po več modelih po scenariju SSP3-7.0 za 15,7-krat verjetnejši kot v stabilnem podnebju, po scenarijih SSP1-2.6 in SSP1-1.9 pa le za približno 2,9-krat oziroma 1,8-krat verjetnejši, kar je manj od danes opazovanih vrednosti. Novi rekordni mraz bo v vseh scenarijih emisij praktično izginil. Med drugim so bili preseženi tudi rekordi glede izgube ledu, morskega ledu in toplotne vsebnosti oceanov, vendar je količinsko opredeljevanje rekordnih statistik oteženo zaradi razpoložljivosti, trajanja in kakovosti podatkov. Reševanje teh izzivov v zvezi s podatki in razvoj statističnih metod za upoštevanje večdimenzionalnih rekordov sta raziskovalni prednostni nalogi.
Pregledni znanstveni članek v reviji Nature Reviews Earth & Environment analizira vse pogostejše pojave ekstremnih vremenskih rekordov, ki so posledica hitrega segrevanja ozračja. Avtorji s statističnimi metodami dokazujejo, da se vročinski rekordi pojavljajo bistveno pogosteje, medtem ko hladni rekordi v nestacionarnem podnebju postajajo prava redkost. Poleg temperature besedilo obravnava tudi hidrološke ekstreme, kot so rekordne padavine in suše, ter dramatično izgubo ledene mase na polih. Raziskava poudarja, da bodo prihodnji trendi odvisni predvsem od stopnje emisij, saj bi omejitev segrevanja zmanjšala verjetnost najbolj uničujočih dogodkov. Za boljše prilagajanje družbe avtorji predlagajo uporabo fizikalnih zgodb, ki pomagajo predvideti intenzivnost prihodnjih rekordnih dogodkov. Na koncu izpostavljajo nujnost izboljšanja podatkovnih baz in modeliranja sestavljenih rekordov za učinkovitejše obvladovanje podnebnih tveganj.
Povzetek članka kot predstavitev z zdrski.