UMAR (2025) Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in raziskave, 193 str. – prostodostopno besedilo dokumenta pdf
UMAR (2025) Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025 – Statistična priloga. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in raziskave, 34 str. – prostodostopno besedilo dokumenta pdf
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je pripravil novo letno poročilo o kakovosti življenja v Sloveniji – poročilo o razvoju 2025. Vse podrobnosti in poudarki so na voljo na spletnih straneh UMAR-ja.
Glavni poudarki:
“Visoka kakovost življenja ob precejšnjem zaostanku pri produktivnosti, ki zahteva pospešen prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo ter krepitev ustvarjalne dolgožive družbe in institucionalnega okolja.”
“Slovenija se po večini globalnih sinteznih indeksov kakovosti življenja uvršča v zgornjo polovico držav EU. “
“Na področju družbenega razvoja se je zadnja leta ob pozitivnih gibanjih na trgu dela zmanjševal zaostanek za EU glede materialne blaginje prebivalstva. Dohodkovna, premoženjska in plačna neenakost so ostale med najmanjšimi v EU, prav tako stopnja tveganja socialne izključenosti in stopnja tveganja revščine, kljub povečanju v obdobju 2022–2024. Izobraženost prebivalcev je razmeroma dobra, pismenosti mladih so se poslabšale, a ostale nad povprečjem EU, ustvarjalnost mladih pa je med najnižjimi v EU. Leta zdravega življenja so precej nad povprečjem EU, izboljšali so se tudi nekateri drugi kazalniki zdravstvenega stanja. Velike ostajajo neizpolnjene potrebe po zdravstveni in dolgotrajni oskrbi.”
“Obremenjenost narave s proizvodnimi procesi in življenjskim slogom, merjena z ekološkim odtisom, je v Sloveniji podobna kot v povprečju EU. Ohranjenost naravnih virov je razmeroma dobra: vodotoki so med najkakovostnejšimi v EU, kakovost tal je zadovoljiva, zrak pa obremenjujejo predvsem trdi delci. Prostor v Sloveniji zaradi svoje raznolikosti in pestrosti omogoča visoko kakovost življenja, nekatere spremembe, kot na primer intenzivna gradnja infrastrukture in stavb na hitro razvijajočih območjih ter opuščanje rabe na odmaknjenih podeželskih območjih, pa za razvoj prostora niso ugodne.”
“Slovenija tudi po epidemiji in energetski krizi ostaja gospodarsko stabilna država, uspešna je bila pri umiritvi inflacije in izboljšanju javnofinančnega stanja, brezposelnost je na zgodovinsko najnižjih ravneh. Zaostanek v BDP na prebivalca po kupni moči (merilo gospodarske razvitosti) za povprečjem EU se je (po upočasnitvi dohitevanja med epidemijo) v letih 2022 in 2023 nekoliko intenzivneje zmanjševal, v letu 2024 pa je dohitevanje zastalo. Vrzel v gospodarski razvitosti izhaja iz podpovprečne produktivnosti dela, ki v letih 2023 in 2024 dosega 85 % povprečne produktivnosti dela v EU. Nadaljnji dvig produktivnosti ob že doseženi visoki zaposlenosti je ključen za gospodarsko dohitevanje razvitejših držav, s tem pa tudi za izboljševanje kakovosti življenja.”