Spletne strani Evropske komisije se osredotočajo na obrambno politiko Evropske unije, poudarjajoč potrebo po okrepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti v luči nedavnih dogodkov. Navaja ključne cilje, kot so povečanje konkurenčnosti evropske obrambne industrije, pomoč državam članicam pri obnovi in preoblikovanju oboroženih sil ter razvoj enotnega trga za obrambne proizvode. Predstavljeni so različni programi in pobude, kot so Evropski obrambni sklad in Akt o podpori proizvodnji streliva, ki so namenjeni doseganju teh ciljev. Dokument izpostavlja tudi dosežke in prihodnje načrte na področju obrambe.

Povzetek:

V zadnjih letih se je Evropa ostro zavedla krhkosti miru in potrebe po krepitvi svojih obrambnih zmogljivosti. Evropska komisija je kot odziv postavila vzpostavitev “prave Evropske obrambne unije” za prednostno nalogo. Cilj je “porabiti več, porabiti bolje in porabiti skupaj”, da bi Evropa dobila sredstva za samozaščito in odvračanje potencialnih nasprotnikov. Ključni cilji obrambne politike EU so krepitev konkurenčnosti in inovacij evropske obrambne industrije, pomoč državam članicam pri obnovi in preoblikovanju nacionalnih oboroženih sil, združevanje virov za boj proti skupnim grožnjam ter razvoj enotnega trga za obrambne proizvode in storitve.

Glavne teme in ključne ideje Evropske obrambne politike:

1. Krhkost miru in potreba po krepitvi obrambe:

“Zadnjih nekaj let nas je ostro spomnilo na krhkost miru.“
To spoznanje je “poziv k prebujanju za Evropo, da si zagotovi sredstva za samozaščito in odvračanje potencialnih nasprotnikov.”

2. Vizija Evropske obrambne unije:

• Evropska komisija daje prednost izgradnji prave Evropske obrambne unije.
• Glavno vodilo je “kjer porabimo več, porabimo bolje in porabimo skupaj.”

3. Ključni cilji obrambne politike EU:

• Krepitev konkurenčnosti in inovacij evropske obrambne industrije.
• Pomoč državam članicam pri obnovi, dopolnjevanju in preoblikovanju nacionalnih oboroženih sil z nadgradnjo obstoječih obrambnih industrijskih programov.
• Pomoč pri združevanju virov in preprečevanju skupnih groženj s pomočjo vodilnih evropskih obrambnih projektov.
• Razvoj enotnega trga za obrambne proizvode in storitve.

4. Podpora javnosti in ambicije:

• 69 % Evropejcev se strinja, da mora EU okrepiti svoje zmogljivosti za proizvodnjo vojaške opreme.
• Cilj je doseči 2 milijona nabojev letne proizvodne zmogljivosti EU do konca leta 2025.
• Skupne naložbe EU v obrambne raziskave in razvoj (2021-2027) znašajo 8 milijard evrov.

5. Ključna področja delovanja in pobude:

• Načrt ReArm Europe in Bela knjiga za evropsko obrambo – Pripravljenost 2030: Obris finančnih orodij za krepitev obrambnih zmogljivosti.
• Evropski obrambni sklad (EDF): Instrument Komisije za podporo raziskavam in razvoju na področju obrambe.
• Evropska strategija za obrambno industrijo (EDIS): Vizija za evropsko obrambno industrijsko politiko do leta 2035.
• Krepitev civilne in vojaške pripravljenosti in odzivnosti: Poročilo posebnega svetovalca Niinistöja.
• Akt v podporo proizvodnji streliva (ASAP): Omogoča povečanje proizvodnje streliva po vsej Evropi.
• Evropski program za obrambno industrijo (EDIP): Ukrepi za reševanje izzivov, s katerimi se sooča evropska obrambna industrija.
• Akt o krepitvi evropske obrambne industrije s skupnim naročanjem (EDIRPA): Spodbuja sodelovanje pri obrambnih naročilih med državami EU.
• EU Defence Innovation Scheme (EUDIS): V okviru EDF podpira inovatorje pri širjenju in vstopu na trg.
• Solidarnost EU z Ukrajino: Podpora EU ukrajinskemu gospodarstvu, družbi in prihodnji obnovi.

6. Ključni dosežki:

• Mobilizacija evropske obrambne industrije s pomočjo Evropskega obrambnega sklada in nove zakonodaje za proizvodnjo več naše varnosti doma.
• Predstavitev EDIS in EDIP, ki zagotavljata, da se na področju obrambe investira več, bolje, skupaj in evropsko.
• Leta 2024 je bilo 300 milijonov evrov dodeljenih za pet projektov skupnega obrambnega naročanja (EDIRPA) držav članic, kar je prva uporaba proračuna EU za financiranje skupnih obrambnih nakupov.
• Okrepljeno partnerstvo z Natom, vključno z novo skupno deklaracijo za krepitev skupnega dela na področju hibridnih groženj, kibernetske varnosti, terorizma in varnostnih posledic podnebnih sprememb. Vzpostavljena je tudi delovna skupina EU in NATO za odpornost kritične infrastrukture.

7. Osredotočeni projekti:

• Več kot milijarda evrov za spodbujanje obrambnih tehnologij in inovacij naslednje generacije.
• Evropska komisija je v okviru Evropskega obrambnega sklada namenila 1,065 milijarde evrov za skupne raziskovalne in razvojne projekte na področju obrambe.) Cilj je krepitev obrambnih zmogljivosti Evrope, spodbujanje tehnoloških inovacij in krepitev industrijske konkurenčnosti po vsej EU.

Zaključek:

Obrambna politika Evropske komisije jasno poudarja nujnost in strateško pomembnost krepitve evropskih obrambnih zmogljivosti. Z vrsto zakonodajnih pobud, finančnih instrumentov in programov sodelovanja si EU prizadeva ustvariti močnejšo, bolj enotno in inovativno obrambno industrijsko in tehnološko bazo. Cilj je zagotoviti varnost in stabilnost Evrope v spreminjajočem se geopolitičnem okolju, pri čemer se poudarja pomen sodelovanja med državami članicami ter partnerstvom z Natom.