Chakrabortty R, Ali T, Pal T et al. (2025) Climate Change and Land Use Dynamics: Modeling Soil Erosion Scenarios to Achieve Sustainable Development Goals. Earth Systems and Environments, On-line first – https://doi.org/10.1007/s41748-025-00631-0 –

Abstract (povzetek):

Erozija tal (angl. Soil erosion) ima učinke “na kmetiji” in “zunaj nje”. Zmanjšana globina tal na kmetiji lahko zmanjša produktivnost zemlje, medtem ko lahko odplavljanje sedimentov s kmetije onesnaži potoke, jezera in ustja rek. Zato je optimalno modeliranje erozije tal ključni prvi korak pri raziskavah erozije tal. Eden najpomembnejših vidikov tega modeliranja je natančnost in uporabnost uporabljenih dejavnikov erozije tal. V literaturi so obravnavane različne metode za izračun teh faktorjev, vendar nobena metoda ni univerzalno natančna. Po obsežnem pregledu literature predlagamo, da se za globalno uporabo uporabijo obstoječi faktorji iz revidirane univerzalne enačbe izgube tal (angl. Revised Universal Soil Loss Equation – RUSLE, varianta Universal Soil Loss Equation – USLE). Poleg tega smo izvedli poskus na ravni travnatega območja, da bi dokazali učinkovitost predlaganih metod. RUSLE se je izkazal za najprimernejši model za modeliranje erozije tal na globalni ravni. Ocenili smo možne vplive podnebja ter rabe tal in pokrovnosti tal (angl. Land use and land cover – LULC) z uporabo skupnih socialno-ekonomskih poti razvoja (angl. Shared socioeconomic pathway – SSP) skupaj s predvidenimi scenariji rabe tal in pokrovnosti tal (LULC). Primeren model splošne cirkulacije (angl. General Circulation Model ali Global Circulation Model – GCM) je bil izbran po primerjavi z zabeleženimi podatki iz osnovnega obdobja. Ta model je bil potrjen z eksperimentalnimi opazovanji, kar je potrdilo njegovo učinkovitost. V tem preglednem članku je opisana prihodnja usmeritev modeliranja erozije tal in podana so priporočila.

Graphical Abstract (grafični povzetek):

Grafični povzetek vizualno povzema celovito metodologijo in ključne ugotovitve, povezane z optimalnim modeliranjem in upravljanjem erozije tal. Poudarjen je strukturiran pristop, ki se začne z opredelitvijo optimalnih metod za ocenjevanje dejavnikov erozije tal: Erozivnost padavin in odtoka (Rainfall and Runoff Erosivity – R), erodibilnost tal (Soil Erodibility – K), dolžina in strmina pobočja (Slope Langth and Steepness – LS), pokrovnost in upravljanje (Cover and Management – C) ter podporna praksa (Support Practice – P), ki so sestavni deli spremenjene univerzalne enačbe izgube tal (Revised Universal Soil Loss Equation – RUSLE). Prikazan je podroben metodološki okvir s poudarkom na izbiri ustreznih podnebnih modelov za napovedovanje prihodnjih dejavnikov R v kombinaciji s predvidenimi scenariji rabe tal in pokrovnosti tal (LULC), ki izhajajo iz skupnih socialno-ekonomskih poti razvoja (Shared Socio-economic Pathway – SSP). Prikazani scenariji segajo od nižjih izpustov (SSP 126) do višjih izpustov (SSP 585), kar kaže na postopno povečevanje tveganja erozije tal v prihodnosti. Poleg tega izrecno povezuje ugotovitve raziskav s priporočili za politike in poudarja celostni pristop, ki ohranitev tal usklajuje s cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDG): zlasti s podnebnimi ukrepi (SDG 13 – Climate Action), življenjem na zemlji (SDG 15 – Life on Land) in odpravo lakote (SDG 2 – Zero Hunger). Predlagani ukrepi vključujejo vključitev kontrole erozije tal v širše okvire politik, spodbujanje trajnostnih praks upravljanja zemljišč, kot sta kmetijsko gozdarstvo (angl. Agroforestry) in oranje po plastnicah (angl. Contour plowing), ter spodbujanje povezovanja politik in sodelovanja za povečanje učinkovitosti ohranjanja. Grafični povzetek na splošno jedrnato prikazuje, kako podnebne spremembe, družbeno-gospodarska dinamika in spremembe v strukturi rabe tal povečujejo prihodnja tveganja erozije tal, kar krepi potrebo po ciljno usmerjenih, trajnostnih in celostnih strategijah ohranjanja tal po vsem svetu.

URL: https://link.springer.com/article/10.1007/s41748-025-00631-0