NASEM (2025) Macroeconomic Implications for Decarbonization Policies and Actions: Proceedings of a Workshop. National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine, Washington, DC. The National Academies Press, 92p. – https://doi.org/10.17226/29050 – document free online read
Overview (pregled):
Dekarbonizacija prinaša tako tveganja kot priložnosti za makroekonomijo. Doseganje ničelnih neto izpustov do sredine tega stoletja lahko pomeni korenite spremembe tehnologij, politik in sistemov, načini izvajanja teh sprememb pa lahko močno vplivajo na skupnosti, industrije, gospodarstva in države. Kako lahko medsebojni vplivi med strategijami za dekarbonizacijo in makroekonomijo vplivajo na javno politiko? Katere gospodarske ovire lahko ovirajo napredek in kakšno vlogo ima lahko politika pri odpravljanju teh ovir? Katere metode so najbolj uporabne za razumevanje izzivov in priložnosti različnih razpoložljivih možnosti?
Nacionalne akademije znanosti, inženirstva in medicine na okrogli mizi o makroekonomiji ter s podnebjem povezanih tveganjih in priložnostih, 12. in 13. septembra 2024 sklicale delavnico, na kateri so pojasnili več vidikov medsebojnega delovanja dekarbonizacije in makroekonomije. Udeleženci so v panelnih razpravah, interaktivnem ločenem zasedanju in posterskem zasedanju raziskali nova spoznanja o makroekonomskih in socialno-ekonomskih posledicah strategij dekarbonizacije ter govorili o izkušnjah, pridobljenih pri sodelovanju s skupnostmi, industrijami in vladami glede poti dekarbonizacije.
V panelnih razpravah so povabljeni strokovnjaki razpravljali o gospodarskih tveganjih dekarbonizacije na področjih, kot so finance, delo, dobavne verige in politična ekonomija, ter o načinih, kako bi lahko javna politika pomagala zmanjšati ta tveganja in izkoristiti morebitne priložnosti. Obravnavali so tudi različne ovire za prizadevanja za dekarbonizacijo, kot so tehnične ovire, institucionalne in infrastrukturne ovire ter vprašanja, povezana z dojemanjem, zaupanjem in podporo s strani javnosti in politikov. Udeleženci so izmenjali primere modelov in raziskovalnih sodelovanj, ki so si prizadevali uporabiti modeliranje pri oblikovanju politike dekarbonizacije, pri čemer so kritično preučili prednosti različnih pristopov ter opredelili vrzeli in morebitne prihodnje smeri raziskav. Nazadnje so udeleženci ob zavedanju, da je razogljičenje čezmejno vprašanje, razpravljali o tem, kako globalni energetski prehod spodbuja spremembe v izvozu, trgovinski dinamiki in vzorcih tujih naložb, ki lahko ustvarijo tako tveganja kot priložnosti znotraj držav in na svetovni ravni.
Ovire pri razogljičenju – in možnost negotovih ali negativnih socialno-ekonomskih posledic v nekaterih skupnostih in državah – so lahko zastrašujoče. Ob priznavanju pomembnosti teh izzivov so številni udeleženci delavnice izpostavili tudi številne obetavne rešitve in izrazili občutek optimizma glede prihodnosti razogljičenja. Več udeležencev je poudarilo, da je pragmatizem v kombinaciji z ambicioznimi cilji pomemben za doseganje napredka. Več udeležencev je poudarilo, da se lahko vprašanja, ki jih morda dojemamo kot ovire, včasih spremenijo v priložnosti. Na primer, medtem ko lokalno nasprotovanje postavitvi objektov predstavlja pomembno oviro pri uvajanju infrastrukture za čisto energijo, je več govornikov predlagalo, da lahko sodelovanje z lokalnimi skupnostmi pomaga odpraviti te pomisleke in pomaga skupnostim, da pridobijo dodatne koristi infrastrukture za čisto energijo v smislu zaposlovanja, kakovosti zraka in drugih dejavnikov. Poleg tega so nekateri udeleženci poudarili nujnost ukrepanja v smeri dekarbonizacije glede na znana tveganja in predvidene stroške, če se bodo emisije toplogrednih plinov in podnebne spremembe nadaljevale, ter poudarili, da ne gre za izbiro med tveganjem in ne-tveganjem, temveč za izbiro poti, ki je izvedljiva za doseganje skupnih ciljev v največji možni meri.
Druga skupna tema razprav na delavnici je bila interdisciplinarnost v razpravah o dekarbonizaciji in makroekonomiji. Pri energetskem prehodu odločitve ne temeljijo samo na stroških tehnologij in njihovem izvajanju, temveč na številnih dejavnikih, ki niso povezani s stroški, vključno z nesorazmernimi vplivi okoljskih sprememb v različnih skupnostih. Da bi v celoti upoštevali možnosti, priložnosti in posledice političnih ukrepov, je več udeležencev poudarilo, da je treba ceniti medsebojno vplivanje različnih vidikov družbe, od fizikalnih procesov, povezanih s podnebnimi spremembami in razogljičenjem do finančnih, pravnih, političnih in družbenih vidikov podnebnih sprememb, strategij in rešitev za razogljičenje. Združevanje različnih modelov pristopov – kot so podnebni, energetski sistemi in ekonomski modeli – in omogočanje skupnega učenja med disciplinami, vključno z družbenimi vedami, lahko pripomore k razjasnitvi celotnega spektra učinkov, ki jih je mogoče pričakovati z različnimi odločitvami in ukrepi.
Napovedovanje prihodnjih dogodkov je negotovo. Upoštevanje učinkov posameznega tehnološkega razvoja ali politične odločitve na področju dekarbonizacije ni zapleteno le zaradi zapletenosti modeliranja podnebnih sprememb in makroekonomskih trendov, temveč tudi zaradi neštetih povratnih učinkov in interakcij, ki se lahko pojavijo ob spremembah na nižji stopnji. Zaradi tega so lahko rezultati modeliranja zelo negotovi in lahko spodkopavajo zaupanje med oblikovalci politik, industrijo ali javnostjo. Da bi ustrezno prepoznali in obravnavali vprašanje negotovosti, so nekateri udeleženci predlagali pregledno obveščanje o virih in stopnjah negotovosti pri sporočanju o rezultatih modelov, hkrati pa tudi ukrepe za zmanjšanje negotovosti z izboljšanjem podatkov in metodologije modeliranja. Eden od udeležencev je tudi opozoril, da lahko negotovost politike upočasni naložbe v dekarbonizacijo med industrijskimi deležniki. Zato lahko pošiljanje močnih in zgodnjih političnih signalov o tem, katere vrste strategij želi vlada dolgoročno spodbujati in podpirati, pomaga industriji upravičiti naložbe na teh področjih in pospešiti napredek pri doseganju neto ničelnih ciljev.
Poleg tehnologije in ekonomije so za dekarbonizacijo pomembni tudi ljudje, skupnosti in koalicije. Zaradi medsebojne povezanosti regionalnih in svetovnih gospodarstev je razogljičenje po naravi mednarodno vprašanje, ki močno vpliva na posameznike in skupnosti, pa tudi na industrijo in nacionalna gospodarstva. Z vplivi na delovna mesta, industrije, trgovino in geopolitične odnose so govorniki opisali, kako imajo lahko energetski prehodi globoke in včasih težko predvidljive posledice na lokalni, nacionalni, regionalni in svetovni ravni. Številni udeleženci so poudarili, da je pomembno podpirati mednarodno krepitev zmogljivosti na področju raziskav, inovacij in politik dekarbonizacije.