National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine (2025) Artificial Intelligence and the Future of Work. Washington, DC: The National Academies Press, 188p. – https://doi.org/10.17226/27644 – free guest account access document pdf

Summary (povzetek):

Interes za to, kako bo napredek na področju umetne inteligence (AI) vplival na delavce, se je v zadnjih letih povečal, zlasti zaradi hitrega povečanja zmogljivosti in uvedbe klepetalnih robotov, ki temeljijo na velikih jezikovnih modelih (LLM), ter drugih generativnih AI.

To poročilo, zahtevano v skladu s členom 5105 Zakona o pooblastilih za nacionalno obrambo iz leta 2021, temelji na študiji Nacionalne akademije znanosti, inženirstva in medicine iz leta 2017, ki je preučevala vplive informacijske tehnologije na delovno silo. Pregleduje trenutno znanje o posledicah AI in sorodnih tehnologij za delovno silo, opredeljuje ključna odprta vprašanja ter opisuje pomembne raziskovalne priložnosti in potrebe po podatkih.

Ključne ugotovitve so naslednje:

1. Ugotovitev 1: Umetna inteligenca je tehnologija s splošnim namenom, ki je v zadnjem času doživela znaten in hiter napredek. Kljub temu obstaja velika negotovost glede njenega prihodnjega razvoja, kar kaže, da je treba upoštevati široka odstopanja in vrsto nepredvidljivih okoliščin.
2. Ugotovitev 2: Sistemi umetne inteligence so danes še vedno nepopolni v več pogledih. Na primer, modeli z velikim jezikovnim obsegom (LLM) lahko „halucinirajo“ napačne odgovore na vprašanja, kažejo pristransko vedenje in ne razmišljajo pravilno, da bi iz danih dejstev prišli do zaključkov.
3. Ugotovitev 3: Zelo verjetno je, da bo prišlo do znatnih nadaljnjih napredkov v tehnologiji umetne inteligence, vendar se strokovnjaki ne strinjajo glede natančnih podrobnosti in časovnega okvira verjetnih napredkov.
4. Ugotovitev 4: Znatna in nenehna izboljšanja zmogljivosti umetne inteligence, skupaj z njeno široko uporabnostjo pri velikem delu kognitivnih nalog v gospodarstvu in njeno sposobnostjo spodbujanja dopolnilnih inovacij, obetajo znatno izboljšanje produktivnosti.
5. Ugotovitev 5: Kot je bilo v primeru prejšnjih tehnologij splošnega namena, bo za doseganje vseh koristi umetne inteligence verjetno potrebno dopolnilno vlaganje v nove veščine ter nove organizacijske procese in strukture.
6. Ugotovitev 6: Posledice za trg dela zaradi široke uporabe umetne inteligence bodo odvisne tako od hitrosti razvoja zmogljivosti umetne inteligence kot tudi od demografskih, socialnih, institucionalnih in političnih sil, ki niso tehnološko določene.
7. Ugotovitev 7: AI se lahko uporabi za izboljšanje rezultatov delavcev ali za njihovo nadomestitev. Prevečkrat se z izključnim poudarkom na nadomestitvi delavcev zanemarjata dve drugi potencialno pozitivni posledici AI za trg dela – nove oblike dela, ki zahtevajo dragoceno novo strokovno znanje, in sistemi AI, ki delujejo skupaj z delavci, da jim omogočijo učinkovitejšo uporabo njihovega strokovnega znanja za opravljanje širšega spektra dragocenih nalog, morda z manj formalnega usposabljanja.
8. Ugotovitev 8: Zgodovina kaže, da tudi če umetna inteligenca prinese znatno višjo produktivnost delavcev, se lahko povečanje produktivnosti neenakomerno porazdeli med delovno silo in se morda ne odraža v splošni rasti plač.
9. Ugotovitev 9: Umetna inteligenca bo imela pomemben vpliv na izobraževanje na vseh ravneh, od osnovnega izobraževanja prek visokošolskega izobraževanja do nadaljnjega izobraževanja delovne sile. Spodbudila bo povpraševanje po izobraževanju kot odziv na spreminjajoče se zahteve na trgu dela ter ponudbo izobraževanja, saj umetna inteligenca ponuja možnosti za izvajanje izobraževanja na nove načine. Prav tako lahko spremeni vsebino poučevanja naslednje generacije, da bo ta pripravljena v celoti izkoristiti prihodnja orodja in napredek na področju umetne inteligence.
10. Ugotovitev 10: Potrebno je boljše merjenje, kako in kdaj napredek umetne inteligence vpliva na delovno silo. Da bi delavcem pomagali prilagoditi se spreminjajočemu se svetu, je ključnega pomena izboljšati sposobnost opazovanja in sporočanja teh sprememb – kot so vpliv velikih jezikovnih modelov (LLM) na znanstveno delo in robotike na fizično delo – takoj, ko se pojavijo.
11. Ugotovitev 11: Odzivi na zaskrbljenost, da umetna inteligenca predstavlja potencialno resna tveganja na področjih, kot so pravičnost, pristranskost, zasebnost, varnost, nacionalna varnost in civilni dialog, bodo vplivali na hitrost in obseg vpliva na delovno silo. Glede na hitro spreminjajočo se tehnologijo bo potrebno poglobljeno tehnično znanje, morda pa tudi nove institucionalne oblike, da bodo vlade lahko sledile tem vprašanjem in jih obravnavale.

Več o tej publikaciji lahko preberemo v sporočilu za medije.

URL: https://www.nationalacademies.org/projects/DEPS-CSTB-21-03