Pozabite na ustvarjalnost z enim klikom. Ti umetniki in glasbeniki iščejo nove načine ustvarjanja umetnosti z uporabo umetne inteligence, saj v proces vnašajo trenje, izziv in naključje.

Prispevek na spletnem portalu reije MIT Technology Review raziskuje, kako lahko umetna inteligenca (UI; angl. Artificial intelligence – AI) obogati ustvarjalnost umetnikov in glasbenikov, namesto da bi jo nadomestila. Predstavlja primere posameznikov, ki uporabljajo UI kot orodje za navdih, izziv in nepričakovane preobrate v svojem ustvarjalnem procesu. Članek tudi kritično obravnava trenutne generativne modele UI (angl. Generative artificial intelligence), ki olajšujejo ustvarjanje, vendar ne nujno spodbujajo globoko ustvarjalnost in inovativnost. Poudarja pomen interakcije med človekom in strojem, ki presega zgolj enostavno generiranje rezultatov, ter raziskuje načine, kako UI lahko spodbuja refleksijo, izziva predpostavke in ponuja nove smeri v ustvarjalnem delu.

Glavne teme v prispevku:

Ta članek raziskuje potencial umetne inteligence (UI) ne kot orodja za avtomatizacijo ustvarjalnosti, temveč kot partnerja za sokreacijo ali več-človeško ustvarjalnost. Poudarja, da se mnogi umetniki in raziskovalci oddaljujejo od zamisli o UI kot “enoklikovni kreativnosti” in namesto tega raziskujejo načine, kako lahko UI vbrizga trenje, izziv in naključnost v ustvarjalni proces, s čimer okrepi človeško ustvarjalnost in vodi k delom, ki jih ljudje sami ne bi ustvarili. Članek izpostavlja pomembno razliko med enostavnim ustvarjanjem z UI in biti ustvarjalen s pomočjo UI.

Ključne ideje in dejstva v prispevku:

• Premik od avtomatizacije k sokreaciji: Članek predstavlja vizijo, kjer UI orodja ne nadomeščajo človeške ustvarjalnosti, temveč jo dopolnjujejo in spodbujajo. Cilj je razviti orodja, ki nas potiskajo k boljšemu ustvarjanju na različnih področjih.
• Omejitve obstoječih generativnih modelov: Čeprav so orodja kot Midjourney in DALL-E omogočila množično ustvarjanje slik in videov, se pojavljajo pomisleki glede njihovega vpliva na dejansko ustvarjalnost.
  • Walter Woodman primerja Soro z igralnim avtomatom glede na nepredvidljivost rezultatov.
  • Mike Cook opozarja, da ta orodja pogosto modificirajo uporabniške pozive in ne omogočajo ustvarjanja “slabih” ali nepričakovanih rezultatov, kar omejuje uporabnikovo izkušnjo.
• Negativni kognitivni vpliv: Raziskave kažejo, da lahko preveliko zanašanje na generativna orodja zmanjša kritično presojo, dolgoročno povzroči odvisnost od orodja in oslabi samostojno reševanje problemov.
  • Poročilo Microsoft Research Cambridge je zaključilo, da generativna UI orodja “lahko ovira kritično vključevanje v delo in lahko privede do dolgotrajnega pretiranega zanašanja na orodje in zmanjšanja sposobnosti samostojnega reševanja problemov.”
• Pomembnost neuspeha v ustvarjalnem procesu: Cook poudarja, da je neuspeh ključni del učenja in razvoja ustvarjalnih veščin, generativni modeli pa omogočajo, da to frustracijo preskočimo.
• Potencial UI za spodbujanje refleksije in presenečenja: Raziskovalci se osredotočajo na razvoj UI orodij, ki spodbujajo refleksijo in izzivajo ustaljena prepričanja, s čimer dodajajo “trenje” nazaj v ustvarjalni proces.
  • Lizzie Wilson uporablja UI agenta za živo kodiranje, ki predlaga nepričakovane kombinacije zvokov. „Pridobite elemente presenečenja,“ pravi. „Preprosto se moraš lotiti tega.“
  • Elisa Giaccardi se sprašuje: „Kako lahko ustvarjamo umetnost brez trenja? Kako se lahko vključimo v resnično ustvarjalni proces brez materiala, ki se upir
• UI kot “miselni partner” in orodje za razkrivanje pristranskosti: Anne Arzberger je razvila UI orodja za preverjanje skritih pristranskosti v oblikovanju igrač, kar kaže na potencial UI za objektivno povratno informacijo.
  • „Če pomislim na ljudi, s katerimi sem najbolje sodeloval, to niso bili tisti, ki so na vsako mojo idejo rekli ‘Da, super’,“ pravi Arzberger. „Bili so zelo kritični in so imeli nasprotne ideje.”
• Umetniki UI ne vidijo le kot orodje, temveč kot “umetniški material”: Bryan-Kinns opaža, da umetniki UI obravnavajo podobno kot barvo ali drug material, pri čemer jo pogosto uporabljajo na nepričakovane načine.
  • „Če se pogovarjate z umetniki, jih večina o teh generativnih modelih umetne inteligence pravzaprav ne govori kot o orodju – govorijo o njih kot o materialu, kot o umetniškem materialu, kot o barvi ali čem drugem,“ pravi Bryan-Kinns.
• Izziv uravnoteženja nadzora in presenečenja: Iskanje pravega ravnovesja med uporabniškim nadzorom in sposobnostjo UI, da preseneti, ostaja ključni izziv pri razvoju teh orodij.
  • „Vendar se nihče ne bori s čopičem tako kot s pozivom,“ pravi Cook o težavnosti natančnega usmerjanja generativnih modelov.
• Pomen interakcijskega oblikovanja: Razvijalci generativnih modelov se pogosto osredotočajo na algoritmični napredek, medtem ko je oblikovanje interakcije pogosto zanemarjeno.
  • „Algoritmični napredek je impresiven, vendar je oblikovanje interakcije velikokrat spregledano,“ pravi Rezwana.
• UI kot “antagonistični” partner: Wilson razmišlja o potencialu UI, ki bi aktivno nasprotovala ustvarjalcu, kar bi lahko vodilo do zanimivih in nepričakovanih umetniških izidov.
  • „Ali ne bi bilo zabavno imeti v predstavi nekaj, kar bi bilo popolnoma antagonistično – nekaj, kar bi bilo aktivno proti tebi – in bi se nekako prepirali?“

Sklep:

Prispevek poudarja, da prihodnost ustvarjalnosti z UI ne leži v enostavni avtomatizaciji, temveč v razvoju orodij, ki spodbujajo sodelovanje med človekom in strojem. Ta orodja bi morala vnašati izzive, spodbujati refleksijo in omogočati nepričakovane rezultate, s čimer bi okrepila človeško ustvarjalnost in odprla nove možnosti za umetniško izražanje. Ključno bo najti ravnovesje med nadzorom in presenečenjem ter se osredotočiti na oblikovanje interakcij, ki bodo omogočale globlje in bolj ustvarjalne odnose med ljudmi in UI.

URL: https://www.technologyreview.com/2025/04/10/1114256/ai-creativity-art-collaboration-music/