Prispevek v spletni reviji MIT Technology Review opisuje napredek na področju možgansko-računalniških vmesnikov (angl. Brain-computer interface – BCI), ki prehajajo iz raziskovalne faze v potencialne komercialne izdelke. Tri podjetja, Neuralink, Synchron in Neuracle, aktivno izvajajo klinična testiranja svojih implantiranih naprav na ljudeh s paralizo. Ti vmesniki omogočajo komunikacijo in upravljanje računalnikov z mislimi. Članek poudarja, da je javno zanimanje in zasebne naložbe v tem sektorju v porastu, kar bi lahko v naslednjih letih pripeljalo do široke dostopnosti teh tehnologij.
Glavne teme in ključne ideje v prispevku:
1. Prehod v praktično uporabo: Po letih, ko so bili vmesniki med možgani in računalnikom (BCI) bolj “nevroznanstveni salonski trik”, kot praktična pomoč pacientom, se polje premika proti resničnim aplikacijam. Trenutno poteka okoli 25 kliničnih preizkušanj implantiranih vmesnikov BCI.
2. Vmesniki BCI kot “11. prelomna tehnologija”: Vmesniki BCI so bili s prepričljivo večino izbrani kot “11. prelomna tehnologija” s strani bralcev revije MIT Technology Review za leto 2025, kar kaže na veliko zanimanje in pričakovanja javnosti.
3. Vloga ključnih podjetij: Napredek je predvsem posledica prizadevanj majhne skupine podjetij, ki aktivno vključujejo prostovoljce v klinična preizkušanja. Ta podjetja so:
- Neuralink: Podjetje Elona Muska, ki razvija vmesnik N1 z več finimi elektrodnimi nitmi, ki se vstavijo neposredno v možgane. Njihov prvi prostovoljec je uspel premikati kurzor po zaslonu in igrati video igre.
- Synchron: Podjetje s sedežem v New Yorku, ki uporablja stenta z elektrodami (“stentrode”), ki se vstavi v možgansko žilo preko vene na vratu. Imajo največ sočasnih prostovoljcev (10). Njihov sistem omogoča osnovno “on/off” kontrolo, dovolj za navigacijo po menijih ali izbiro prednastavljenih sporočil. CEO podjetja, Tom Oxley, poudarja enostavnost in potencialno “skalabilnost” njihovega pristopa, saj ne zahteva možganske operacije.
- Neuracle Neuroscience: Kitajsko podjetje, ki izvaja preizkušanja na Kitajskem in v ZDA. Njihov implant je sestavljen iz elektrodne plošče, nameščene na površino možganov. Poročali so, da paraliziran prostovoljec s sistemom stimulira elektrode v roki in tako omogoča stisk roke. Podrobnosti o številu prejemnikov implantov niso javne.
4. “Prehodno obdobje”: Raziskovalka Michelle Patrick-Krueger ta čas označuje kot “prehodno obdobje”, kjer se pretekla temeljna raziskovanja in demonstracije potencialno prelivajo v dejanske izdelke, zahvaljujoč znatnim zasebnim investicijam.
5. Izzivi in vprašanja: Kljub napredku ostajajo pomembna tehnična vprašanja, kot so življenjska doba implantov in raven kontrole, ki jo ponujajo pacientom. Prav tako je ključno, kako dejansko implementirati te tehnologije v širši uporabi.
6. Statistični pregled preteklih preizkušanj: Raziskava Michelle Patrick-Krueger je zbrala podatke o 71 pacientih, ki so doslej neposredno kontrolirali računalnik s svojimi nevroni v zadnjih 26 letih. Njena analiza je pokazala, da so nekateri implanti delovali do 15 let, več kot polovica pacientov je iz ZDA in približno 75% prejemnikov BCI-jev je moških. Vendar pa podatki ne morejo odgovoriti na ključno vprašanje, ali se bodo BCI-ji razvili iz prelomnih demonstracij v množično uporabne izdelke.
7. Prihodnje perspektive: Obstaja optimizem, da bi lahko v naslednjih petih do desetih letih vmesniki BCI prešli iz raziskovalne faze v komercialno dostopne izdelke, ki bi pomagali mnogim ljudem.
Zaključek:
Prispevek poudarja pomemben prelom v razvoju BCI-jev. Po dolgem obdobju pretežno raziskovalnih prizadevanj se zdaj zaradi aktivnih kliničnih preizkušanj in znatnih investicij odpira možnost za razvoj prvih komercialno dostopnih implantiranih vmesnikov med možgani in računalnikom (BCI). Podjetja kot so Neuralink, Synchron in Neuracle predstavljajo različne pristope k tej tehnologiji, vsak s svojimi prednostmi in izzivi. Čeprav ostajajo tehnična vprašanja in negotovost glede širše implementacije, obstaja precejšnje upanje, da bo naslednje desetletje prineslo preboj in da bodo vmesniki med možgani in računalnikom postali realna pomoč ljudem s paralizo.