Helliwell JF, Layard R, Sachs JD et al. (Eds.) (2025) World Happiness Report 2025. Oxford: University of Oxford: Wellbeing Research Centre, 256p. – ISBN 978-1-7348080-8-7 – open access document pdf
Executive Summary – Chapter 1, pp. 3-10, https://doi.org/10.18724/whr-nkm9-5m31
V tokratni številki se osredotočamo na vpliv skrbi in deljenja na srečo ljudi. Tako kot „usmiljenje“ v Shakespearovem Beneškem trgovcu je tudi skrb „dvakrat blagoslovljena“ – blagoslavlja tiste, ki dajejo, in tiste, ki prejemajo. V tem poročilu preučujemo oba učinka: koristi prejemnikov skrbnega vedenja in koristi tistih, ki skrbijo za druge.
Obstajajo številni dokazi o obsegu skrbnega vedenja po vsem svetu. V Gallupovi svetovni raziskavi so ljudi vprašali, ali so v zadnjem mesecu prispevali denar v dobrodelne namene, ali so bili prostovoljci in ali so pomagali neznancu. V letu 2019 so jih vprašali tudi, ali menijo, da bi jim drugi ljudje pomagali tako, da bi jim vrnili izgubljeno denarnico.
Iz podatkov je razvidnih nekaj ključnih ugotovitev.
Prvič, ljudje so preveč pesimistični glede dobrohotnosti drugih. Na primer, ko so raziskovalci denarnice pustili na ulici, je bil delež vrnjenih denarnic veliko večji, kot so ljudje pričakovali. To je zelo spodbudno.
Drugič, naša blaginja je odvisna od našega dojemanja dobronamernosti drugih, pa tudi od njihove dejanske dobronamernosti. Ker podcenjujemo prijaznost drugih, se lahko naše počutje izboljša, če prejmemo informacije o njihovi dejanski prijaznosti (glej poglavje 5).
Tretjič, ko je družba bolj dobrohotna, imajo največ koristi tisti, ki so najmanj srečni. Zato je sreča bolj enakomerno porazdeljena v državah z višjo stopnjo pričakovane dobrohotnosti (glej poglavje 2).
Končno se je v obdobju COVID-19 v vseh regijah sveta povečala dobrohotnost. Ljudje so potrebovali več pomoči in drugi so se odzvali. Od takrat se je ta „vzpon dobronamernosti“ ohranil. Kljub padcu med letoma 2023 in 2024 so dobrohotna dejanja še vedno približno 10 % nad ravnjo pred pandemijo (glejte poglavje 2).
Dobrodelnost prinaša koristi tudi tistim, ki skrbijo in delijo. To najbolje deluje, če je motivacija pomagati drugim (in ne počutiti se dobro), če je dejanje prostovoljno in če ima očiten pozitiven učinek na upravičenca. Vse to je prikazano v poglavju 2, kjer so običajne lestvice držav glede sreče dopolnjene z lestvicami dobronamernih dejanj in pričakovanega donosa denarnice.
Veliko je načinov, kako skrbimo drug za drugega in si delimo izkušnje. Morda je najbolj vsesplošen primer deljenje obrokov. Kot je prikazano v poglavju 3, samostojno prehranjevanje ni dobro za vaše dobro počutje. Ljudje, ki pogosto jedo z drugimi, so veliko srečnejši, ta učinek pa velja tudi ob upoštevanju velikosti gospodinjstva. Vse večje število ljudi, ki jedo sami, je eden od razlogov za vse slabše počutje v Združenih državah Amerike.
Druga pomembna oblika skrbi in delitve je družina. Latinskoameriške družbe, za katere so značilne večje velikosti gospodinjstev in močne družinske vezi, ponujajo dragocene izkušnje za druge družbe, ki si prizadevajo za večjo in trajnostno blaginjo. V poglavju 4 smo videli, da se sreča povečuje z velikostjo gospodinjstva do štirih oseb, nad tem številom pa se zmanjšuje. Zlasti ljudje, ki živijo sami, so veliko manj srečni kot tisti, ki živijo z drugimi.
Trendi povečevanja osamljenosti so najbolj očitni med mladimi. Leta 2023 bo 19 % mladih odraslih po vsem svetu poročalo, da nimajo nikogar, na kogar bi se lahko zanesli za socialno podporo, kar je 39 % več kot leta 2006. Vendar, kot smo že povedali, pogosto podcenjujejo dobrohotnost drugih ljudi. Po učinkovitem posegu so študenti na univerzi Stanford postali veliko srečnejši, ko so dobili dokaze o prijaznosti svojih vrstnikov (glej poglavje 5).
Nasprotje sreče je obup, ki lahko privede do smrti zaradi samomora ali zlorabe psihoaktivnih snovi – znani tudi kot „smrt iz obupa“. Na srečo tovrstne smrti v večini držav upadajo, čeprav ne v Združenih državah Amerike ali Republiki Koreji. Kot je prikazano v poglavju 6, je smrtnih primerov zaradi obupa bistveno manj v državah, kjer več ljudi poroča o darovanju, prostovoljstvu ali pomoči neznancem.
Stopnja dobrohotnosti v državi ima velik vpliv tudi na njeno politiko (glej poglavje 7). Populizem je v veliki meri posledica nesreče. Toda to, ali so populisti na levi ali desni strani, je odvisno od zaupanja. Ljudje, ki zaupajo drugim, se nagibajo na levo, tisti, ki jim ne zaupajo, pa na desno.
Za mnoge ljudi je resno vprašanje, kako izraziti svojo naklonjenost. Kam naj darujejo svoj denar? Logičen odgovor je, da bi ustvarili čim več dodatne sreče (ali zmanjšali nesrečo). To pomeni, da je treba izbrati dobrodelne organizacije, ki prinašajo največ sreče na dolar. Poglavje 8 pojasnjuje to metodo in jo ponazarja na različnih intervencijah. Tudi v državah z nizkimi dohodki se zdravljenje duševnega zdravja izkaže kot še posebej učinkovit način porabe denarja.
V nadaljevanju povzemamo ključne ugotovitve iz vsakega poglavja in vas spodbujamo, da se poglobite v letošnje poročilo.
Na spletnih straneh so na voljo priloge in podatki, kot tudi rangiranje držav. Slovenija se uvršča na 19. mesto med 147 državami z oceno 6,792 od 10. Najvišje mesto (6. mesto) sm,o zasedli na področju socialne podpore (Social support) – odgovori na vprašanje: “Če bi se znašli v težavah, ali imate sorodnike ali prijatelje, na katere se lahko zanesete, da vam bodo pomagali, ko jih boste potrebovali, ali ne?” Najnižje na lestvici smo se znašli (123. mesto) na področju pomoči neznancem (Helped a stranger) – odgovori na vprašanje: “Ali ste v zadnjem mesecu pomagali neznancu ali nekomu, ki ga niste poznali in je potreboval pomoč?”
Na spletnih straneh so na voljo tudi poročila za prejšnja leta: 2024, 2023, 2022, 2021, 2020 … vse do leta 2012.