Prispevek na spletnem portalu BBC News obravnava cilj letalske industrije, da do leta 2050 doseže ničelne neto izpuste. Predstavlja različne tehnološke pristope in trajnostna goriva kot možne rešitve, obenem pa izpostavlja izzive pri njihovi implementaciji in potencialne stroške za potnike. Strokovnjaki izražajo dvome o realnosti časovnega okvira in možnem vplivu na cene letalskih vozovnic.

Glavne teme in ključne ideje v prispevku:

1. Ambiciozni cilji in obseg izziva:

• Združeno kraljestvo si je zadalo cilj ti. “Jet Zero“, vizijo, kjer bo zračni promet popolnoma ogljično nevtralen do leta 2050, z dodatnim ciljem za domače lete in letališča do leta 2040.
• Prispevek poudarja ogromen obseg izziva: en sam polet v ekonomskem razredu iz Londona v New York ustvari 309 kg ogljikovega dioksida, za absorpcijo katerega bi bilo potrebnih približno eno leto dihanja (transpiracije) 10 odraslih dreves.
• Na globalni ravni bi letalska industrija za izravnavo svojih emisij morala vsako leto posaditi približno 100 milijard odraslih dreves. Za samo izpuste Združenega kraljestva bi potrebovali gozd skoraj velikosti Walesa.

2. Tehnološke rešitve in njihove omejitve:

• Prejšnja britanska vlada je poudarjala “hitri razvoj tehnologij” kot ključ do doseganja ničelnih izpustov v letalskem prometu, poleg operativnih izboljšav in bolj trajnostnih goriv.
• Prispevek omenja obstoječe inovacije, kot so “sharkleti” (zakrivljena konca kril), ki zmanjšajo zračni upor in prihranijo za približno 4% goriva na let, ter prihajajoče tehnologije, kot je motor Rolls Royce “UltraFan“, ki naj bi zmanjšal porabo goriva za 10%.
• Kljub napredku prispevek opozarja na časovne zamike pri razvoju in uvajanju novih tehnologij. “UltraFan“, čeprav je bil testiran leta 2023, verjetno ne bo na voljo na komercialnih letalih do 2030-ih, tudi takrat pa 10-odstotna izboljšava ni prelomna.

3. Trajnostna letalska goriva (SAF) – potencial in izzivi:

• Letalska trajnostna goriva (angl. Sustainable aviation fuels – SAF), izdelana iz obnovljive biomase in odpadnih virov, so ključni del strategije. Prvi polet s takim gorivom je bil izveden leta 2008 med Londonom in Amsterdamom.
• Britanska vlada zahteva, da bo do leta 2040 22% vsega letalskega goriva v Združenem kraljestvu trajnostnega izvora.
• Vendar pa obstajajo znatni izzivi glede trajnosti tovrstnih goriv. Trenutno se v Združenem kraljestvu SAF večinoma proizvaja iz odpadnega jedilnega olja, ki se deloma uvaža iz Azije, pri čemer je transport odgovoren za 2% globalnih emisij CO₂.
• Alternativne metode proizvodnje SAF zahtevajo velike količine električne energije, kar pomeni, da bi bila za trajnostno proizvodnjo potrebna ogromna količina obnovljive energije. Sir Dieter Helm je skeptičen glede “trajnostnega letalskega goriva” v pravem pomenu besede, rekoč: „Zelo težko je misliti, da obstaja trajnostno letalsko gorivo.“

4. Optimizacija letalskih poti:

• Izboljšave vodenja zračnega prometa in uporaba satelitske tehnologije bi lahko omogočili bolj direktne letalske poti, s čimer bi se zmanjšala poraba goriva.
• Ničelna strategija v letalskem prometu ocenjuje, da bi te izboljšave skupaj z drugimi ukrepi za učinkovitejšo porabo goriva lahko do leta 2050 zmanjšale emisije za do 15%.
• Vendar pa britanske nacionalne službe zračnega prometa (National Air Traffic Services – NATS) opozarjajo, da te spremembe niso enostavne ali hitre: “To je zelo, zelo zapletena stvar”, opozarja Chris Norsworthy.

5. Električna in vodikova letala – dolgoročna rešitev za kratke razdalje:

• Razvijajo se električna letala za kratke razdalje, kot je prototip VX4 Stephena Fitzpatricka, ki uporablja litij-ionske baterije. Vendar je doseg teh letal trenutno omejen (okoli 160 km), predvsem zaradi teže baterij.
• Fitzpatrick priznava: „Na svetu ni kemije baterij, ki bi nam zagotovila energijo, ki jo potrebujemo za prevoz več sto potnikov čez Atlantik.“
• Vodikova tehnologija se obravnava kot potencialna rešitev za večja letala. Podjetje ZeroAvia pričakuje, da bo imelo v dveh do treh letih v zraku 80-sedežno letalo na vodik, podobno razvija tudi Airbus. Vendar pa gre trenutno za propelerska letala z omejeno hitrostjo in dosegom.

6. Stroški za potnike in politika cen:

• Prejšnja britanska vlada je menila, da bo povečanje cen letalskih kart “marginalno” in “neopazno za večino potrošnikov”.
• Vendar pa strokovnjaki, kot je profesor Sir Dieter Helm, menijo, da bi “definitivno prišlo do višjih stroškov”.
• Strategija ničelnih izpustov v letalskem prometu vključuje tudi shemo zaračunavanja letalskim prevoznikom za izpuste CO₂ in kompenzacijo ogljika.
• Obstajajo pomisleki glede učinkovitosti in verodostojnosti shem za kompenzacijo ogljika. Cait Hewitt iz Aviation Environment Federation izraža zaskrbljenost, da bi lahko nekatere sheme bile celo kontraproduktivne, saj dajejo potrošnikom lažen vtis, da se emisije njihovih letov izničijo.
• Duncan McCourt iz Sustainable Aviation je bolj optimističen in meni, da odstranjevanje ogljika iz letenja ne bo bistveno podražilo letalskih kart.
• Strategija ničelnih izpustov v letalskem prometu se izogiba neposrednemu naslavljanju stroškov za potnike in namesto tega omenja “upravljanje povpraševanja”.

7. Scepticizem glede doseganja ciljev:

• Sir Dieter Helm je skeptičen glede zavezanosti vlade k doseganju cilja Jet Zero: „Odvisno od tega, ali menite, da je strategija Jet Zero resnično cilj in da ga nameravajo doseči. Glede drugega sem zelo skeptičen.“
• Poleg tega se pričakuje nadaljnja rast števila letov v Združenem kraljestvu, kar bo še povečalo obseg izziva.

Zaključek:

Doseganje neto ničelnih izpustov v letalstvu do leta 2050 je izjemno ambiciozen cilj, ki zahteva hkraten napredek na več področjih, vključno z razvojem novih tehnologij, širšo uporabo trajnostnih goriv, optimizacijo letalskih poti in potencialno omejevanjem povpraševanja. Članek poudarja, da čeprav obstaja tehnološki napredek, so trenutne rešitve še vedno omejene in se soočajo z znatnimi izzivi glede obsega, trajnosti in časovnega okvira. Obstaja tudi precejšnja negotovost glede potencialnih stroškov za potnike in realnosti vladnih napovedi o minimalnem vplivu na cene. Medtem ko nekateri deležniki ostajajo optimistični, drugi izražajo precejšen skepticizem glede možnosti doseganja ciljev v zastavljenem roku in brez znatnih finančnih posledic za uporabnike zračnega prometa.

URL: https://www.bbc.com/news/articles/c245e726r79o