Prispevek o mega meteoritu, ki je padel na Zmeljo pred ca. 3 milijardami let in je bil bistveno večji od tostega, ki je pred 66 milijoni let povzročil izumrtje dinozavrov.

Odkrit je bi leta 2014 na ozemlju Južne Afrike in naj bi bil velikosti med 40 in 60 km. Več o njem lahko prebermo v raziskovalnem članku:

Drabon N, Knoll AH, Lowe DR et al. (2024) Effect of a giant meteorite impact on Paleoarchean surface environments and life. Proceedings of the National Academy of Sciences (NAS), 121(44), e2408721121 – https://doi.org/10.1073/pnas.2408721121 – open access document pdf

Abstract (povzetek):

Udarci velikih meteoritov so morali močno vplivati na primernost za bivanje na zgodnji Zemlji. V kamninah arhaičnega eona je zabeleženih vsaj 16 večjih udarcev, ki so vključevali telesa s premerom več kot 10 km. Ti udarci so imeli verjetno hude, čeprav začasne posledice za površinska okolja. Vendar njihov vpliv na zgodnje življenje ni dobro poznan. V tem članku analiziramo sedimentologijo, petrografijo in geokemijo ogljikovih izotopov sedimentnih kamnin na celotnem območju udarnega dogodka S2 (37 do 58 km velik karbonatni hondrit), ki tvori del skupine Fig Tree 3,26 Ga v Južni Afriki, da bi ocenili njegove okoljske učinke in biološke posledice. Udarec je sprožil 1) velikanski cunami, ki je globoke oceanske vode, bogate s Fe2+, pomešal s plitvimi vodami, revnimi s Fe2+, in odplaknil drobir na obalna območja, 2) segrevanje, ki je povzročilo delno izhlapevanje površinskih oceanskih voda in verjetno kratkoročno povečanje vremenskih procesov in erozije na kopnem, ter 3) vnos fosforja zaradi izhlapevanja meteorita S2. V plasteh neposredno nad udarnim dogodkom S2 je veliko sideritov, ki so povezani z organskimi snovmi in imajo svetle in spremenljive vrednosti δ¹³C_carb. To je v skladu z mikrobnim kroženjem železa po udarcu. Tako je imel udarec S2 verjetno regionalne, če ne celo globalne pozitivne in negativne učinke na življenje. Cunami, segrevanje ozračja in tema so verjetno zdesetkali fototrofne mikrobe v plitvem vodnem stolpcu. Vendar si je biosfera verjetno hitro opomogla, srednjeročno pa je povečanje hranil in železa verjetno omogočilo razcvet mikrobov, zlasti mikrobov, ki ciklično uporabljajo železo.

URL: https://www.bbc.com/news/articles/c4g4g455p8lo