Prispevek na temo Sončne aktivnosti, ki je trenutno v obdobju visoke aktivnosti, vendar to ni nič v primerjavi z ekstremnim sončnim dogodkom, ki je pred 14.000 leti udaril v naš planet. Če bi se tak pojav zgodil danes, bi bil njegov učinek na Zemljo lahko uničujoč.
Prispevek govori, kako strokovnjaki uporabljajo drevesne branike, da bi odkrili okoljske dogodke v preteklosti, ki so vplivali na rast dreves v nekem obdobju (posameznem letu). S tem se ukvarja dendrokronologija (ang. dendrochronology) – preučevanje drevesnik branik.
Prispevek govori o radiokarbonskem datiranju (ang. radiocarbon dating) s pomočjo ogljika-14 oziroma14C, ki se je začelo uporabljati konec 40. let 20. stoletja. Povišano vrednost ogljika-14 v drevesnih branikah so najprej razlagi z redkim pojavom supernov – močnih eksplozij zvezd (ang. supernova), sedaj pa velja, da je vzrok povišane vrednosti ogljika-14 v drevesnih braniki predvsem Sončev izbruh (ang. Solar flare). Intenzivnost Sončevih izbruhov se ciklično spreminja z 11-letnim ciklom, občasno pa prihaja do bistveno močnejših izbruhov, ki lahko zelo vplivajo na Zemljin elektromagnetni ščit.
Prvi zabeleženi močnejši Sončni izbruh leta 1959 imenujemo Carringtonov dogodek (ang. Carrington Event) – po britanskem astronomu, ki je dogodek opazoval in opisal. V času Sončevih izbruhov lahko opazujemo ti. polarni sij (ang. Aurora). Mnogo bolj zanimiv je ti. Miyakin dogodek (ang. Miyaki event), ko se v drevesnik branikih poveča koncentracija kozmičnih izotopov zaradi izredno močnega sevanja kozmičnih žarkov (ang. cosmic ray) – konkretno 14C. Isti vzrok poveča koncentracijo izotopov 10Be in 36Cl v lednih jedrih iz globokih vrtin, ki se uporabljajo za datiranje starosti ledu.
Dosedaj so potrdili 14 primerov Miyakinega dogodka, najmočnejši se je dogodil pred 14.300 leti. Datiranje lesa je tehnološko možno do nekje starosti 30.000 let, zadnjih 5.000 let je bilo tako že skoraj 95% raziskanih in verjetnost, da se skriva v tem obdboju še neodkriti Miyakin dogodek, je tkao majhna. Zakaj je analiza teh dogodkov nujna? Tako močan dogodek bi na Zemlji povzročil bistveno večje posledice, saj je vrsta človeških tehnologij zelo občutljiva na kozmične žarke. Zadnji znani primeri močnega Sončevega izbruha kažejo na spremembe tirnic satelitov, odpoved energetskega sistema, možnost odpovedi sistema globalnega pozicioniranja (GPS), prenehanje delovanja interneta …
Zanimiv prispevek, da se zavedamo realne, čeprav redke možnosti nevarnega naravnega dogodka z zelo velikimi posledicami za človeško civilizacijo. Vprašanje je, kaj lahko storimo, da bi zmanjšali ranljivost obstoječe tehnologije za take primere, oziroma se pripravili na primer tovrstnega najslabšega možnega scenarija (ang. worst-case scenario).