Prispevek na spletnem portalu avstralske ABC News o hitrem prehodu Kitajske na obnovljive vire energije (OVE – angl. Renewable energy)- Kitajska agresivno povečuje svoje zmogljivosti na področju obnovljivih virov energije (OVE) in pri tem napreduje bistveno hitreje kot druge države, na primer Avstralija.

V nadaljevanju podajamo povzetek prispevka.

Obseg in hitrost uvajanja

• Stopnja nameščanja: Kitajska vsak teden namesti toliko obnovljivih virov, kot je enakovredno petim velikim jedrskim elektrarnam, oziroma vsaj 10 gigavatov (GW) proizvodnih zmogljivosti vetrne in sončne energije vsaka dva tedna.
• Doseganje ciljev: Po napovedih bo država svoj cilj na področju OVE do konca leta 2030 dosegla že do konca tega meseca, približno 6,5 leta pred rokom.
• Primerjava z dejansko proizvodnjo: Čeprav tedensko nameščajo proizvodne zmogljivosti, enakovredne petim jedrskim elektrarnam, je njihova dejanska proizvodnja energije bližje eni jedrski elektrarni na teden. Razlog je nižji, 25-odstotni faktor zmogljivosti OVE v primerjavi z 90-odstotnim faktorjem jedrske energije. Obnovljivi viri predstavljajo več kot polovico nameščenih zmogljivosti, a le približno petino dejanske letne proizvodnje energije.
• Globalna prevlada: Kitajska je prevladujoča sila v svetovnem gospodarstvu čiste energije. Lani je namestila 300 GW sončnih in vetrnih elektrarn v primerjavi z 1 GW jedrskih.

Strategija in stabilizacija omrežja

• Lokacija: Zaradi omejenega prostora na strehah v vzhodnih mestih se gradijo obsežne sončne in vetrne elektrarne v zahodnih regijah (kot je puščava Gobi). Z vzhodom so povezane preko najdaljših visokonapetostnih daljnovodov na svetu.
• Stabilnost omrežja (“uravnavanje”): Za zagotavljanje stalne dobave energije iz nestanovitnih OVE Kitajska uporablja kombinacijo črpalnih hidroelektrarn (angl. Pumped-storage hydroelectricity) in baterijskih hranilnikov. Mesečno namestijo 1 GW zmogljivosti črpalnih hidroelektrarn.
• Vloga premoga: Kitajska je zgradila tudi na desetine novih termoelektrarn na premog (lani so bile odgovorne za 95 % vseh novih gradenj termoelektrarn na premog na svetu). Te elektrarne se uporabljajo za zadovoljevanje naraščajočega povpraševanja po električni energiji in, v nasprotju s pričakovanji, za stabilizacijo (uravnavanje) dobave iz območij OVE. Kljub novim gradnjam delež premoga v celotni proizvodnji električne energije upada, saj naj bi OVE prehiteli premog že do konca tega leta.

Vloga jedrske energije

• Zmanjšani načrti: Čeprav so sprva nameravali, da bodo fisijski reaktorji postali temelj elektroenergetskega sistema, so se načrti spremenili po nesreči v Fukušimi leta 2011 in kasnejšem padcu cen sončne energije (med letoma 2010 in 2020 so se znižale za 81 %).
• Trenutni cilj: Zdaj je predvideno, da bo jedrska energija do leta 2060 zagotavljala 18 % proizvodnje. Kitajska pri svojih jedrskih načrtih velja za desetletje v zaostanku.

Lekcije za Avstralijo in globalni izpusti

• Izvedba s strani vlade: Strokovnjaki menijo, da uspeh Kitajske izvira iz jasnih ciljev in sposobnosti vlade, da vključi vse deležnike za izvedbo dolgoročnega in zahtevnega načrta. To je v nasprotju s počasnejšim uvajanjem v Avstraliji, ki se zanaša na tržne sile.
• Napovedi izpustov: Kitajska, ki je največja onesnaževalka na svetu in odgovorna za približno tretjino globalnih izpustov toplogrednih plinov, je morda že dosegla vrh izpustov. Pričakuje se, da se bodo ti ustalili in nato postopoma zmanjševali proti letu 2030 in pozneje, kar je posledica ozelenitve energetskega sektorja.

URL: https://www.abc.net.au/news/science/2024-07-16/chinas-renewable-energy-boom-breaks-records/104086640