Kuhlbrodt T, Swaminathan R, Ceppi P , Wilder T (2024) A Glimpse into the Future: The 2023 Ocean Temperature and Sea Ice Extremes in the Context of Longer-Term Climate Change. Bulletin of the American Meteorological Society 106(5), E474-E485 – https://doi.org/10.1175/BAMS-D-23-0209.1 – open access pdf

Abstract (povzetek):

V letu 2023 smo bili priča izjemnim ekstremom visokih temperatur morske površine (Sea Surface Temperature – SST) v severnem Atlantiku in nizkega obsega morskega ledu v Južnem oceanu, izven 4σ ovojnice za dnevne časovne vrste iz obdobja 1982-2011. Neto globalno energetsko neravnovesje Zemlje (12 mesecev do septembra 2023) znaša +1,9 W/m² kot del izjemno velikega trenda naraščanja, ki zagotavlja nadaljnje segrevanje oceanov. Vendar regionalna bilanca sevanja nad severnim Atlantikom ne kaže znakov predlaganega znatnega stopničastega povečanja zaradi manjšega negativnega vpliva aerosolov po letu 2020. Medtem ko se je temperatura v zgornjih 100 m svetovnega oceana v vseh bazenih povečevala od približno leta 1980, se zlasti atlantski bazen od leta 2016 še naprej dodatno segreva, kar lahko prispeva k ekstremni temperaturi morske površine SST. Podobno se je slanost v zgornjih 100 m oceana povečala v zadnjih letih zlasti v atlantskem bazenu, poleg tega pa se je okoli leta 2015 začel precej negativen trend obsega morskega ledu v Južnem oceanu. Simulacije prihodnjega razvoja s pomočja modelov podnebja in zemeljskega sistema so pokazali, da ležita leta 2023 izmerjena ekstremna temperatura morske površine SST v severnem Atlantiku in ekstremni obseg morskega ledu v Južnem oceanu na robu vrednosti povprečnih pričakovanih podnebnih sprememb za globalno segrevanje temperature zraka nad tlemi (Global surface-air temperature warning level – GWL) za 1,5 °C in ležita dejansko bližje povprečju segrevanja za 3,0 °C. Razumevanje regionalnih in globalnih dejavnikov teh ekstremov je nujno potrebno za ocenjevanje pogostosti in vplivov podobnih dogodkov v prihodnjih letih.