Wang Y, Ni J, Wan J et al. (2024) Global river economic belts can become more sustainable by considering economic and ecological processes. Communications Earth & Environment 5, 18 – https://doi.org/10.1038/s43247-023-01189-3 – open access pdf – CC BY 4.0
Abstract (povzetek):
Za kakovosten regionalni razvoj je potrebno povezovanje družbeno-gospodarskih in naravnih področij, vendar še vedno ni jasno, kako učinkovito povezati regionalno gospodarstvo z ekosistemi v porečjih. V tem prispevku predstavljamo razvojno perspektivo 65 rečnih gospodarskih pasov, ki so se skozi zgodovino oblikovali vzdolž glavnih tokov velikih svetovnih rek in zajemajo začetne, razvojne in razvite faze. Ugotavljamo, da lahko rečni gospodarski pasovi, za katere je značilno regionalno povezovanje na ravni porečij, bistveno izboljšajo svojo ekološko učinkovitost z usklajevanjem okrepljene regionalne gospodarske rasti in učinkovite rabe virov porečij, ko so izpolnjeni ključni predpogoji (npr. bruto domači proizvod na prebivalca, stanje deindustrializacije in indeks človekovega razvoja) za vstop rečnih gospodarskih pasov v razvito fazo. Pomembno je tudi, da so primarni problemi, kot so obremenitev virov, onesnaževanje okolja in izguba biotske raznovrstnosti, neločljivo obravnavani. V reprezentativnih scenarijih načrtovanja regionalnega razvoja in podnebnih sprememb (2015-2050) bi strategija regionalnega povezovanja, ki temelji na povodjih, rečnim gospodarskim pasovom zagotovila nove priložnosti in poti do trajnosti v razvijajočih se regijah po vsem svetu.
a Koncepti in delitve stopenj človekovega razvoja. A, I in S so deleži vrednosti gospodarske proizvodnje iz primarnih, sekundarnih in terciarnih industrij.
b Sedanja porazdelitev velikih svetovnih rek in REB na različnih razvojnih stopnjah.
(vir: https://www.nature.com/articles/s43247-023-01189-3/figures/1).
a. Pot, določena za nadgradnjo E2E v REB z regionalnim povezovanjem na ravni porečja.
b. Trendi spreminjanja E2E glede na BDP na prebivalca (2015 USD) za tri razvojne stopnje, ki jih ločujeta dve prelomnici (T-I in T-II). Podgraf na sliki 2b prikazuje povezavo med indeksom regionalne integracije (RI) in E2E (**p < 0,01; Pearsonova korelacija).
c. Spreminjanje E2E pri reprezentativnih načinih industrijskih struktur (kjer je DI indeks deindustrializacije, opredeljen kot razmerje med (S – A) in I) za REB na razviti stopnji. A, I in S so deleži vrednosti gospodarske proizvodnje iz primarnih, sekundarnih in terciarnih industrij v celotnem BDP. Točke z večjo velikostjo v c predstavljajo REB z večjim EF na prebivalca. Okvirni diagrami na sliki 2c prikazujejo RI REB z različnimi industrijskimi načini (ns p ≥ 0,05; *p < 0,05; Wilcoxonov rang-sum test).
(vir: https://www.nature.com/articles/s43247-023-01189-3/figures/2).
a. Stiska virov, ki jo predstavljajo modri vodni odtis (i), materialni odtis (ii), poraba energije (iii) in emisije toplogrednih plinov (iv).
b. Onesnaževanje okolja, ki ga predstavljajo sivi vodni odtisi, povezani z antropogeno obremenitvijo z dušikom (i), obremenitvijo s fosforjem (ii), izvozom živega srebra iz rek v oceane (iii) in napačno upravljano maso plastičnih odpadkov na porečje (iv).
c. Izguba biotske raznovrstnosti, merjena s kumulativno spremembo biotske raznovrstnosti sladkovodne ribje favne, na katero vplivajo človekove dejavnosti (i), izgubo biotske raznovrstnosti kopenskih vrst zaradi kmetijske rabe tal (ii), pogozdovanja (iii) in rabe pašnikov (iv).
Črtkane črte označujejo shematične okoljske Kuznetsove krivulje (EKK).
(vir: https://www.nature.com/articles/s43247-023-01189-3/figures/3).
a. E2E svetovnih rečnih gospodarskih pasov (REB) v letu 2015.
b-d. predstavljajo E2E v letu 2050 po scenarijih A (SSP1-RCP2,6), B (SSP4-RCP6,0) in C (SSP5-RCP8,5).
(vir: https://www.nature.com/articles/s43247-023-01189-3/figures/4).