Vautard R, van Oldenborgh G J, Bonnet R et al. (2023) Human influence on growing-period frosts like in early April 2021 in central France, Natural Hazards and Earth System Sciences 23, 1045–1058, https://doi.org/10.5194/nhess-23-1045-2023 – open access pdf

Abstract (povzetek):

V začetku aprila 2021 je srednjo Evropo prizadela večdnevna huda pozeba. To je povzročilo zelo hudo škodo na vinski trti in sadnem drevju v Franciji, na območjih, kjer so se mladi listi zaradi nenavadno visokih temperatur v prejšnjem mesecu (marec 2021) že razvili. Z opazovanji in simulacijami 172 podnebnih modelov smo analizirali, kako so podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, vplivale na ta dogodek nad osrednjo Francijo, kjer je veliko vinogradov. Ugotovili smo, da bi bile brez podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, takšne temperature aprila ali pozneje spomladi še nižje, in sicer za 1,2 ∘C (0,75 do 1,7 ∘C). Podnebne spremembe pa so povzročile tudi zgodnejši pojav izbruha brstov, ki smo ga v tej študiji opredelili z vrednostjo indeksa rastnih stopinjskih dni. Zaradi te spremembe so mladi listi izpostavljeni bolj zimskim razmeram z nižjimi najnižjimi temperaturami in daljšimi nočmi, kar je učinek, ki prekomerno kompenzira učinek segrevanja. Ekstremno nizke temperature, ki se pojavijo po začetku rastne sezone, kot so tiste aprila 2021, so glede na opazovanja zdaj za 2 ∘C nižje (0,5 do 3,3 ∘C) kot v predindustrijskih razmerah. To opaženo povečanje zmrzali v rastnem obdobju je vsaj delno posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, pri čemer vsak od petih tukaj uporabljenih sklopov podnebnih modelov simulira ohladitev letnih temperaturnih minimumov v rastnem obdobju za 0,41 ∘C (0,22 do 0,60 ∘C) od predindustrijskih razmer. Verjetnost pojava zmrzali v rastnem obdobju leta 2021 je postala za 50 % večja (10 %-110 %). Modeli natančno simulirajo opaženo segrevanje ekstremnih najnižjih spomladanskih temperatur, vendar podcenjujejo opažene trende v intenzivnosti zmrzali v rastnem obdobju, kar še ni pojasnjeno. Vsi modelski sklopi simulirajo nadaljnjo krepitev najnižjih letnih temperatur, ki se pojavljajo v rastnem obdobju v prihodnjih desetletjih, in znatno povečanje verjetnosti takih dogodkov za približno 30 % (20-40 %) v podnebju z globalnim segrevanjem za 2 ∘C.