Bradshaw CJA, Ehrlich PR, Beattie A et al. (2021) Underestimating the Challenges of Avoiding a Ghastly Future. Frontiers in Conservation Science 1, 615419 – https://doi.org/10.3389/fcosc.2020.615419 – open access article pdf – CC BY 4.0

Abstract (povzetek):

Poročamo o treh pomembnih in perečih okoljskih vprašanjih, ki so bila doslej deležna le malo pozornosti in zahtevajo nujno ukrepanje. Prvič, pregledamo dokaze, da bodo okoljske razmere v prihodnosti veliko bolj nevarne, kot se trenutno domneva. Obseg groženj biosferi in vsem njenim življenjskim oblikam – vključno s človekom – je dejansko tako velik, da ga težko dojamejo celo dobro obveščeni strokovnjaki. Drugič, sprašujemo se, kateri politični ali gospodarski sistem ali vodstvo je pripravljeno obvladati napovedane katastrofe ali je celo sposobno takšnega ukrepanja. Tretjič, te hude razmere nalagajo znanstvenikom izjemno odgovornost, da v stikih z vlado, gospodarstvom in javnostjo govorijo odkrito in natančno. Posebej opozarjamo na pomanjkanje razumevanja ogromnih izzivov pri ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Dodatne obremenitve zdravja, bogastva in blaginje ljudi bodo nasprotno zmanjšale našo politično sposobnost za ublažitev erozije ekosistemskih storitev, od katerih je odvisna družba. Znanost, na kateri temeljijo ta vprašanja, je trdna, vendar je ozaveščenost šibka. Brez popolnega razumevanja in razširjanja obsega težav in obsežnosti potrebnih rešitev družba ne bo dosegla niti skromnih trajnostnih ciljev.

Članek obravnava tri glavna in zaskrbljujoča okoljska vprašanja, ki so deležna premalo pozornosti in zahtevajo naše nujno ukrepanje. Avtorji članka opozarjajo na nesorazmerje med resnostjo groženj biosferi in pomanjkanjem razumevanja pri vladah, gospodarstvu in v javnosti. Poudarjajo, da brez pravega razumevanja obsega problemov in potrebnih rešitev ne bomo uspeli doseči niti že tako skromnih ciljev trajnostnosti.

Ključne ugotovitve in teme članka

1. Podcenjevanje nevarnosti prihodnjih okoljskih razmer:

• Avtorji poročajo, da so prihodnje okoljske razmere veliko bolj nevarne, kot se trenutno verjame. Obseg groženj biosferi in vsem njenim življenjskim oblikam je tako velik, da ga je težko doumeti tudi dobro obveščenim strokovnjakom.
• “Skala groženj za biosfero in vse njene življenjske oblike – vključno s človeštvom – je v resnici tako velika, da je težko razumljiva tudi za dobro obveščene strokovnjake.”
• Poudarjeno je, da so časovni zamiki med ekološkim poslabšanjem in socio-ekonomskimi posledicami (npr. pri podnebnih spremembah) eden od dejavnikov, ki otežujejo prepoznavanje obsega problema in pravočasno ukrepanje.
• Disciplinarna specializacija in izoliranost tudi ovirata razumevanje kompleksnih sistemov, kjer se pojavljajo problemi in potencialne rešitve.

2. Izguba biotske raznovrstnosti (biodiverzitete):

• Izguba biotske raznovrstnosti je hitra in neposredno povezana z rastjo človeških sistemov.
• Od začetka poljedelstva je bila biomasa kopenskega rastlinstva prepolovljena, izgubljenih je bilo več kot 20% prvotne biotske raznovrstnosti, in več kot 70% zemeljske površine je spremenil človek.
• V zadnjih 500 letih je dokumentiranih več kot 700 izumrtij vretenčarjev in približno 600 izumrtij rastlinskih vrst. Povprečna populacija vretenčarjev, ki so bile spremljane, se je v zadnjih petih desetletjih zmanjšala za 68 %.
• Ocenjujejo, da je približno milijon vrst ogroženih z izumrtjem v bližnji prihodnosti.
• Zaradi hitre izgube biodiverzitete se zmanjšujejo tudi ekosistemske storitve, ki so ključne za človekovo blaginjo, kar vključuje zmanjšano sekvestracijo ogljika, slabše opraševanje, degradacijo tal, slabšo kakovost vode in zraka ter več pogostih in intenzivnih poplav in požarov.
• “Danes je globalna biomasa divjih sesalcev <25 % tiste, ki je bila ocenjena za pozni pleistocen, medtem ko tudi žuželke hitro izginjajo v mnogih regijah.”
• “S takšno hitro, katastrofalno izgubo biotske raznovrstnosti so se zmanjšale tudi ekosistemske storitve, ki jih ta zagotavlja.”

3. Šesto množično izumrtje:

• Avtorji poudarjajo, da smo že na poti šestega množičnega izumrtja.
• Množično izumrtje je definirano kot izguba približno 75% vseh vrst na planetu v geološko kratkem časovnem obdobju.
• Stopnja izumrtja danes je večja od “naravne” stopnje izumrtja v geološki preteklosti.
• “Da smo že na poti šestega množičnega izumrtja, je zdaj znanstveno neizpodbitno.”

4. Ekološki presežek, rast prebivalstva in prekomerna potrošnja:

• Svetovna populacija se je podvojila od leta 1970 in je danes skoraj 7,8 milijarde ljudi.
• Rast prebivalstva skupaj z nepopolno porazdelitvijo virov vodi v veliko prehransko negotovost in pomanjkanje.
• Prekomerna potrošnja povzroča ekološki presežek, ki ga poganja uporaba fosilnih goriv.
• Človeštvo trenutno porablja 170% tega, kar lahko Zemlja obnovi (pred COVID-19; med pandemijo je ta presežek padel na 56%), kar pomeni, da porabljamo vire hitreje, kot se obnavljajo.
• “Sočasno z rastjo prebivalstva se je človeška potrošnja kot delček regenerativne zmogljivosti Zemlje povečala z ~73 % leta 1960 na 170 % leta 2016.”
• “Ta ogromen ekološki presežek je v veliki meri omogočila vse večja uporaba fosilnih goriv.”
• Avtorji opozarjajo, da bo skupna potrošnja v bližnji prihodnosti naraščala zaradi sočasne rasti blaginje in prebivalstva.

5. Neuspešni mednarodni cilji in obeti za prihodnost:

• Noben od ciljev biotske raznovrstnosti Aichi za leto 2020 ni bil dosežen. Večina trajnostnih razvojnih ciljev ZN, povezanih z naravo, prav tako ni na pravi poti za uspeh.
• Pojav pandemije COVID-19, ki je verjetno povezana z izgubo biotske raznovrstnosti, kaže, kako neravnovesje ogroža tako zdravje kot tudi blaginjo ljudi.
• “Ustavitev izgube biotske raznovrstnosti ni blizu vrha prioritet nobene države, saj zaostaja za drugimi pomisleki, kot so zaposlovanje, zdravstvo, gospodarska rast ali stabilnost valute.”
• “V drugih besedah, človeštvo izvaja ekološko Ponzi shemo, v kateri družba ropa naravo in prihodnje generacije, da bi plačala za povečanje dohodkov kratkoročno.”

6. Podnebne spremembe:

• Civilizacija je že presegla globalno segrevanje za ~1,0°C nad predindustrijskimi razmerami, in smo na poti, da med letoma 2030 in 2052 dosežemo vsaj 1,5°C segrevanje.
• Koncentracija toplogrednih plinov se bo še naprej povečevala, kar bo povzročilo nadaljnje zamude pri odzivih za znižanje temperature.
• Podnebne spremembe so že danes opazne v vsakodnevnem vremenu.
• Narodi na splošno niso izpolnili ciljev Pariškega sporazuma in mednarodnega učinkovitega odziva še ni.
• “Človeška sprememba podnebja je postala globalno zaznavna v vsakem posameznem dnevu vremena.”

7. Politična nemoč:

• Rast desničarskih populističnih voditeljev je povezana z protiookoljsko agendo.
• Razlike v dohodkih, bogastvu in potrošnji otežujejo oblikovanje politik, ki bi delovale globalno.
• Človeška iznajdljivost je povečala zmogljivost okolja, da nas podpira, vendar je s fosilnimi gorivi naša poraba dosegla raven presežka nad dolgoročno zmogljivostjo planeta.
• Zaradi teh napačnih predstav in zakoreninjenih interesov je nadaljnji dvig ekstremnih ideologij verjeten, kar posledično omejuje zmožnost sprejemanja preudarnih dolgoročnih odločitev.
• Podnebne spremembe bodo povzročile večje množične migracije, ki bi lahko ogrozile mednarodno sodelovanje in s tem oslabile našo zmožnost za blaženje krize.
• “Prevladujoča paradigma je še vedno ena od postavljanja “okolja” proti “gospodarstvu”; vendar je v resnici izbira med tem, da presežek zapustimo z načrtom ali z nesrečo—saj je izstop iz presežka neizogiben na en ali drug način.”

8. Spreminjanje pravil igre:

• Avtorji poudarjajo, da obstaja veliko dokazov o tem, kako spremeniti človeško vedenje v korist vsega življenja. Potrebne so temeljne spremembe v globalnem kapitalizmu, izobraževanju in enakosti, vključno z odpravo nenehne gospodarske rasti, primerno vrednotenje zunanjih vplivov, hiter umik iz uporabe fosilnih goriv, stroga regulacija trgov in pridobivanja lastnine ter krepitev vloge žensk.
• “Te izbire bodo nujno vključevale težke pogovore o rasti prebivalstva in nujnosti manjše, a bolj pravične ravni življenja.”

Zaključek:

Avtorji predstavljajo neugodne napovedi o prihodnosti s množičnim izumrtjem, upadanjem zdravja, podnebnimi spremembami in s tem povezanimi migracijami ter konflikti za vire. Čeprav ne izključujejo možnosti pozitivnih sprememb, poudarjajo nujnost realističnega razumevanja izzivov, s katerimi se soočamo. Znanstveniki morajo biti odločnejši pri opozarjanju javnosti o resnosti razmer, pri čemer morajo biti odkriti, da ne bi povzročili pesimizma, ampak opozorili pred posledicami neukrepanja.

Priporočila:

• Potrebno je nujno in celovito ukrepanje za blaženje okoljskih groženj.
• Znanstvena skupnost bi morala biti bolj glasna in neposredna pri opozarjanju o resnosti kriz.
• Potrebna je temeljna sprememba v načinu delovanja družbe in globalnega gospodarstva, ki bo omogočila trajnostno prihodnost.

URL: https://www.frontiersin.org/journals/conservation-science/articles/10.3389/fcosc.2020.615419/full