Erkens & Stouthamer (2021) The 6M approach to land subsidence. PIAHS 382, 733-740

Erkens G & Stouthamer E (2020) The 6M approach to land subsidence. Proceedings of IHAS 382, 733-740 – https://doi.org/10.5194/piahs-382-733-2020 – open access pdf – CC BY 4.0

Abstract (povzetek):

Čeprav se je v zadnjih letih svetovna ozaveščenost o posedanju tal povečala, posedanje ostaja stalen in večinoma nerešen problem, kar dokazujejo pogosta odkritja očitno novih območij posedanja. To pomeni, da za številna od teh območij obstaja stalna in vse večja potreba po zagotavljanju smernic za nosilce odločanja o tem, kako se spopasti s tem globalnim problemom. V tem dokumentu je predstavljen celovit pristop k reševanju problemov posedanja tal po korakih, ki je ponazorjen s primeri najboljše prakse z vsega sveta. Pristop poudarja dolgoročno trajnost virov, katerih razvoj je povezan s problemi posedanja. Opredelili smo šest korakov, ki jih skupaj imenujemo pristop 6M, ki so ključni za reševanje problemov posedanja tal: merjenje (Measuring), razumevanje mehanizmov (Understanding Mechanisms), modeliranje (Predictive Modelling), denar (Money), ukrepi (Implementation of Measures) in spremljanje (Monitoring and evaluation). Ta dokument ponuja smernice za izvajanje pristopa 6M, spoznanja, pridobljena na podlagi primerov iz resničnega življenja, pa so dragocene informacije in navdih za odločevalce in strokovnjake pri reševanju problematike posedanja tal. Poudarek je na posedanju na območju delta in na obalnih območjih, kjer posedanje tal prispeva k relativnemu dvigu morske gladine. Pričakuje se, da bo pristop 6M prispeval k znižanju praga za ukrepanje v zvezi s posedanjem tal. Pristop 6M se uporablja tudi kot vodilno načelo za tematsko delitev prispevkov 10. Mednarodnega simpozija o posedanju tal – živeti s posedanjem tal (Tenth International Symposium On Land Subsidence – TISOLS), ki zagotavlja smiselno povezavo med znanostjo o posedanju tal in družbenim odzivom na probleme posedanja tal.

Slika. Pristop 6M k posedanju tal. Šest korakov je naslednjih je treba po potrebi izvajati zaporedno v ponavljajoči se zanki.
Cost-Benefit Analysis – CBA = analiza stroškov in koristi. Zasnova slike: Welmoed Visser.
(vir: https://piahs.copernicus.org/articles/382/733/2020/).

URL: https://piahs.copernicus.org/articles/382/733/2020/