Sistem dela pri predmetu Trajnostno inženirstvo upošteva dejstvo, da gre za izbirni predmet, da imajo študentje različna predznanja in različne interese po pridobivanju znanj in kompetenc na širokem področju trajnostnosti in trajnostnega inženirstva.
Zato je pouk pri tem predmetu izvajan v duhu obrnjene učilnice (angl. Flipped classroom).
Cilj učenja študentov je izdelati samostojno seminarsko nalogo na temo trajnostnosti (angl. sustainability), trajnostnega razvoja (angl. sustainable development) in trajnostnega inženirstva (angl. sustainable engineering). Pri izbiri tematike so relativno samostojni, a morajo vključiti globalne izzive, elemente ciljev trajnostnega razvoja, tehnološke možnosti prihodnjega razvoja in nujno družbeno dimenzijo pri raziskovanju trajnostnega inženirstva, kot je odnos družbe in posameznika do novih/prebojnih tehnologij ali financiranje prilagajanja podnebnim spremembam ali ovir pri uvajanju novih tehnologij na področju neksusa voda – energija – hrana (angl. Water, energy and food security nexus). Za stanje na področju trajnostnega razvoja v Slovenije v širokem pomenu te besede, je študijsko gradivo obširna analiza avtorjev Glavič P, Dragojlović V, Levičnik H (2023) Trajnostna, konkurenčna, ustvarjalna in uspešna Slovenija 2030?. Ljubljana: Inženirska akademija Slovenije, 428 str., ISBN 978‐961‐92782‐9‐1, COBISS.SI‐ID 140839939 – ki jo sestavljata dva dela:
- Analiza trajnostnega razvoja Slovenije, strani 1-274
- Analiza visokošolskega izobraževanja, raziskovalno-razvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Sloveniji, strani 275-428
V ta namen študentje sami sebi postavljajo vprašanja iz učnih vsebin, ki jih lahko povzamemo kot sledi:
- Podnebne spremembe, podnebna kriza in vzdržni razvoj znotraj planetarnih mej.
- Prilagajanje na podnebne spremembe, družbeno-ekološki sistemi, odpornost in točke preloma, okoljske krize.
- Trajnostni razvoj v svetu in v Sloveniji – kazalniki, stanje in trendi. Vloga trajnostnega inženirstva.
- Analiza trajnostnega razvoja Slovenije: gospodarstvo, družba, okolje.
- Vloga raziskav in inovacij v družbenem razvoju. Tehnološki razvoj – prebojne (inovativne) tehnologije. Prenos znanja in tehnologij z univerz v gospodarstvo. Inovativni sistem – elementi, izzivi in vpliv na razvoj. Pravice in zaščita intelektualne lastnine.
- Okoljska, družbena in upravljavska odgovornost na različnih ravneh. Vloga univerz in terciarnega (univerzitetnega) izobraževanja v vzdržnem razvoju. Mednarodne smernice in primeri dobre prakse.
- Trajnostno grajeno okolje, ocene življenjskega cikla, okoljski ogljični odtis, vodni odtis, zelena in modra gradnja ter zelene stavbe. Pametne stavbe in pametna mesta. Krožno gospodarstvo. Družba 5.0. Industrija 4.0. Četrta industrijska revolucija. Primeri trajnostnih rešitev (tehnologij) v inženirstvu.
Študentje tedensko do predavanj pripravijo dva prispevka na zgornje tematike in jih vsebinsko povežejo s svojo seminarsko nalogo. Prispevki so objavljeni v Študentskem blogu in so osnova za razpravo na predavanjih in za poglobljeno obrnjeno učenje. Osnovo za iskanje informacij in pripravo lastnih prispevkov študentje najdejo v objavljenih prispevkih na spletnih straneh, kjer lahko iz kratkih opisov ali povzetkov spoznajo in uporabijo tiste prispevke, za katere menijo, da odgovarjajo na zastavljena vprašanja. Pri tem si pomagajo z oznakami (angl. tags), s katerimi so opremljeni vsi prispevki. Pri svojem delu študentje lahko uporabljajo orodja umetne inteligence, a ob polni navedbi virov in zastavljenih vprašanj ter lastnem odzivu na ugotovitve (preverjanje z drugimi spletnimi viri ali vpletanje lastnega strokovnega znanja in razumevanja problema). Dodatne vire lahko študentje seveda zajemajo na svetovnem spletu z uporabo brskalnikov, kot je Google, Copilot ali NotebookLM, uporabijo orodje Dimensions.ai in iščejo informacije v obsežni podatkovni bazi tega orodja.
Osnova za študentsko delo je povzeta tudi na opisu spletnih strani o trajnostnosti.