Prispevek na spletnem portalu Forbes avtorice Laurie Winkless analizira kritično pomanjkanje peska, ki ga povzroča neustavljivo širjenje sodobnih mest in njihova odvisnost od betona. Avtorica pojasnjuje, da puščavski pesek ni uporaben za gradnjo, zato industrija uničuje rečne struge in morsko dno, kar povzroča ekološko škodo vodnim ekosistemom. Izpostavljena je predvsem Kitajska, ki je v zadnjih letih porabila rekordne količine tega vira za svoje megalomanske projekte in infrastrukturo. Poleg okoljskih posledic članek opozarja na družbene težave, vključno z delovanjem nasilnih “peščenih mafij” in ogrožanjem pitne vode. Čeprav obstajajo poskusi recikliranja in iskanja alternativ, trenutna stopnja porabe ostaja nevzdržna in vodi v svetovno krizo. Vir nas opominja, da so naša mesta neločljivo povezana z naravnim svetom, ki ga s svojo rastjo neusmiljeno izčrpavajo.
Povzetek prispevka kot predstavitev z zdrski.