Vieira D, Girona-García A, Kastridis A. et al. (2026) A post-fire management strategy for the EU. Fire Ecology 22, 63 – https://doi.org/10.1186/s42408-026-00481-9 – open access article pdf – CC BY 4.0

Abstract (povzetek):

Požari v naravi po vsej Evropski uniji postajajo vse pogostejši, obsežnejši in hujši, kar je posledica podnebnih sprememb, dolgotrajnih suš in spreminjajoče se rabe zemljišč. Čeprav je bil dosežen znaten napredek na področju preprečevanja in gašenja, ostaja obravnavanje posledic požarov najmanj razvita komponenta v ciklu upravljanja s požari, kljub svoji ključni vlogi pri blaženju verižnih učinkov, kot so erozija tal, izguba hranil, širjenje invazivnih vrst in poslabšanje ekosistemskih storitev. Ta delo združuje trenutno znanje, operativne prakse in politične okvire v zvezi z upravljanjem po požarih v EU, pri čemer črpa iz znanstvene literature in izkušenj strokovnjakov iz Grčije, Portugalske in Španije. Pregledamo razpoložljiva orodja, kot so stabilizacijski ukrepi, tehnike obnove in spremljanje, ter ugotavljamo vztrajno vrzel v izvajanju med znanstvenim znanjem in prakso na terenu. Na podlagi te analize predlagamo strateško pot k okviru za upravljanje po požarih na ravni EU, ki temelji na prednostnem razvrščanju na podlagi tveganja, usklajenem spremljanju in močnejši integraciji med znanostjo in politiko. Načrt poudarja skupne postopke ocenjevanja, multidisciplinarne operativne ekipe, dolgoročne strukture financiranja in izmenjavo znanja med državami članicami, hkrati pa ohranja prožnost, potrebno za upoštevanje regionalne ekološke in institucionalne raznolikosti. Poudarjamo, da Evropa že razpolaga z znanstvenimi in tehničnimi temelji, potrebnimi za izvajanje učinkovitega upravljanja po požarih. Ključni izziv je zdaj institucionalizacija teh orodij v okviru usklajenih struktur upravljanja. Spodbujanje usklajenega, na dokazih temelječega okvira ne bi le izboljšalo obnovo po gozdnih požarih, temveč bi tudi okrepilo odpornost krajine, prilagajanje podnebnim spremembam in dolgoročno trajnost evropskih ekosistemov.

Članek predstavlja strateški načrt za upravljanje območij po požarih v Evropski uniji, saj so ti zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši in intenzivnejši. Avtorji opozarjajo, da je sanacija po požaru trenutno najšibkejši člen v celotnem ciklu obvladovanja ognja, kar vodi v dolgotrajno degradacijo prsti in izgubo biotske raznovrstnosti. Viri izpostavljajo nujnost tesnejšega sodelovanja med znanostjo in politiko ter predlagajo vzpostavitev enotnih evropskih smernic za spremljanje in obnovo pokrajine. Analiza stanja v Grčiji, na Portugalskem in v Španiji razkriva, da so največje ovire birokratska kompleksnost, razdrobljena zakonodaja in pomanjkanje stabilnega financiranja. Končni cilj predlaganega okvira je povečanje odpornosti ekosistemov in prehod od kratkoročnih nujnih ukrepov k dolgoročnemu trajnostnemu načrtovanju.

Povzetek članka kot predstavitev z zdrski.

URL: https://link.springer.com/article/10.1186/s42408-026-00481-9