Hong C et al. (2025) Interactions Among Food Systems, Climate Change, and Air Pollution: A Review. Engineering 44.


Hing C et al. (2025) AI’s Talent for Translation Lowers Language Barriers, Engineering 44, 215-233 – https://doi.org/10.1016/j.eng.2024.12.021 – open access article pdf – CC BY-NC-ND 4.0

Abstract (povzetek):

Prehranski sistemi so močno prizadeti zaradi podnebnih sprememb in onesnaževanja zraka, hkrati pa so ključni dejavniki, ki prispevajo k tem okoljskim izzivom. Razumevanje kompleksnih medsebojnih vplivov med prehranskimi sistemi, podnebnimi spremembami in onesnaževanjem zraka je ključnega pomena za blažitev podnebnih sprememb, izboljšanje kakovosti zraka in spodbujanje trajnostnega razvoja prehranskih sistemov. Vendar pa v literaturi ni celovitega pregleda teh medsebojnih vplivov, zlasti v sedanji fazi hitrega razvoja na tem področju. Da bi zapolnili to vrzel, ta študija sistematično pregleduje nedavne raziskave o vplivih podnebnih sprememb in onesnaževanja zraka na prehranske sisteme, pa tudi emisije toplogrednih plinov in onesnaževalcev zraka iz kmetijsko-živilskih sistemov ter njihov prispevek k globalnim podnebnim spremembam in onesnaževanju zraka. Poleg tega ta študija povzema različne strategije za blažitev in prilagajanje, vključno s prilagoditvami v kmetijskih praksah in verigah preskrbe s hrano. Za izboljšanje prilagodljivosti in zmanjšanje emisij so nujno potrebne globoke spremembe v prehrambenih sistemih. Ta pregled ponuja kritičen pregled trenutnih raziskav o medsebojnih vplivih prehrambenih sistemov, podnebnih sprememb in onesnaževanja zraka ter poudarja prihodnje smernice raziskav za podporo prehodu na trajnostne prehrambene sisteme.

Slika: Medsebojni vplivi med prehranskimi sistemi, podnebnimi spremembami in onesnaževanjem zraka. Podnebne spremembe in onesnaževanje zraka (modra škatla) skupaj vplivajo na prehranski sistem (rumena škatla) prek zapletenih medsebojnih vplivov. Prehranski sistem pa prek emisij toplogrednih plinov in onesnaževalcev zraka pomembno prispeva k globalnim podnebnim spremembam in onesnaževanju zraka. Ukrepi za blažitev emisij prehranskega sistema in prilagoditveni ukrepi za povečanje odpornosti prehranskega sistema (zelene škatle) so ključnega pomena za blažitev podnebnih sprememb, izboljšanje kakovosti zraka in zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano.
(vir: Fig. 1 – https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S2095809924007380-gr1_lrg.jpg),
Slika: Vplivi podnebnih sprememb in onesnaženosti zraka na pridelek. CO2 spodbuja pridelek z učinkom gnojenja, medtem ko O3 zmanjšuje pridelek, ker povzroča oksidativno škodo. Vplivi temperaturnih sprememb se razlikujejo po regijah, prav tako pa se razlikujejo učinki povprečnih in ekstremnih padavin. Aerosoli imajo dvojni učinek na pridelek, saj spreminjajo površinsko sevanje za fotosintezo.
(vir: Fig. 2 – https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S2095809924007380-gr2_lrg.jpg).
Slika: Emisije toplogrednih plinov in onesnaževalcev zraka iz globalnega prehrambnega sistema (po procesih). Prikazani so glavni toplogredni plini (vključno s CO2, CH4 in N2O) in onesnaževalci zraka (NH3, NOx in PM2,5). Številke v krožnih diagramih predstavljajo skupne globalne emisije iz prehrambnega sistema v letu 2015. Proces distribucije vključuje pakiranje, prevoz in prodajo na drobno.
(vir: Fig. 3 – https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S2095809924007380-gr3_lrg.jpg).
Slika: Reprezentativne strategije za blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijstvu. Strategije za blažitev (rumena škatla), namenjene zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in onesnaževalcev zraka iz kmetijsko-živilskih sistemov, vključujejo ukrepe na področju hranil za pridelke, pridelave riža, črevesne fermentacije, ravnanja z gnojom, ogljika v tleh in biološkega oglja ter povpraševanja in dobavne verige. Strategije za prilagajanje pridelave poljščin in živinoreje (zelena škatla) so namenjene zmanjšanju škodljivih vplivov podnebnih sprememb in povečanju odpornosti prehranskih sistemov. Integracija strategij za blaženje in prilagajanje dodatno podpira podnebju prijazno kmetijstvo (modra škatla).
(vir: Fig. 4 – https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S2095809924007380-gr4_lrg.jpg).

Povzetek članka kot predstavitev z zdrski.

URL: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2095809924007380