Michailidis V et al. (2025) Impact of Healthy Diet Shifts on Soil Greenhouse Gas Emissions Across Europe. Global Change Biology 31, 11, e70624 – https://doi.org/10.1111/gcb.70624 – open access article pdf – CC BY-NC 4.0

Abstract (povzetek):

Prehod na zdravo, rastlinsko prehrano je splošno priznan kot strategija za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) iz prehrambnih sistemov, predvsem z zmanjšanjem emisij metana iz živinoreje. Vendar pa posledice tega prehoda za emisije TGP iz tal, ki pomembno prispevajo k podnebnim spremembam, ostajajo negotove. Z ekonomskim modelom MAGNET in biogeokemičnim modelom DayCent smo ocenili vplive prehoda na prehrano, usklajeno s smernicami EAT-Lancet, na organski ogljik v tleh (soil organic carbon – SOC), emisije dušikovega oksida (N₂O) in bilanco toplogrednih plinov v tleh v Evropski uniji in Združenem kraljestvu.

Sprejetje prehrane EAT-Lancet je zmanjšalo živinorejo, vnos organskega ogljika (C) in organskega dušika (N) iz gnoja ter trajne travnike za kmetijsko rabo. To povzroča potencialne izgube SOC v povprečju EU v višini 14 Mg CO₂e ha⁻¹, ki do leta 2100 dosežejo do 50 Mg CO₂e ha−1 v regijah z intenzivno živinorejo. Vendar bi pogozdovanje zemljišč, ki so bila izločena iz proizvodnje, do leta 2100 lahko nadomestilo približno polovico izgub ogljika v tleh, ki jih povzroča prehrana. Če upoštevamo nadzemno biomaso iz pogozdovanja, bi to lahko prineslo dodatnih 65 Mg C ha⁻¹ na pogozdenih površinah, kar bi na evropski ravni privedlo do neto odstranjevanja CO₂.

Emisije N₂O so do leta 2100 pokazale bolj zmerne in heterogene spremembe, ki so se gibale od 10 do −13 Mg CO₂ e ha−1 po celotnem kontinentu in so bile odvisne od sprememb rabe zemljišč (LUC) in povečanega vnosa sintetičnega dušika. Spremembe v SOC so bile pogojene z LUC, manjšimi vnosi organskih snovi, vrstami tal in, v manjši meri, podnebnimi pasovi. Ugotovitve te študije poudarjajo pomen sprememb v prehrani pri obravnavanju podnebnih sprememb. Vendar pa morajo strokovnjaki in oblikovalci politik skrbno preučiti morebitne kompromise v zvezi s tlemi, tako da podpirajo in izvajajo ustrezne prakse ohranjanja tal, kot so neoranje ali pogozdovanje, da bi v celoti izkoristili dodatne koristi bolj trajnostne prehrane.

Povzetek članka v obliki predstavitve z zdrski:

URL: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/gcb.70624