Video prispevek (7:59) na YouTube kanalu Sabine Hossenfelder o pojmu »terminacijski šok«, ki se je pojavil v znanstveni fantastiki, vendar se je ta izraz v zadnjem času pojavil tudi v naslovih realnega sveta. Nanaša se na skok v globalnih temperaturah (nenadno pospešitev globalnega segrevanja), ki se pojavi, ko se iz zemeljske atmosfere odstranijo majhni delci (aerosoli, angl. Aerosol) – v želji po zmanjševanju onesnaženosti zraka. V znanstveni fantastiki se to zgodi, ko prenehamo z geoinženiringom, vendar to zdaj doživljamo v realnem svetu, ker smo očistili onesnažen zrak. Klimatologi se ne strinjajo o tem, kako velik je ta učinek. Prispevek govori prav o tem.

Podrobna analiza videoposnetka

1. Geneza koncepta “šoka prekinitve”

Koncept “šoka prekinitve” (ang. Termination shock) je bil sprva populariziran v znanstveni fantastiki s strani avtorja Neala Stephensona, vendar se v podnebni literaturi uporablja že dvajset let.

• Definicija: Termin opisuje nenadno in hitro segrevanje, ki bi nastopilo, če bi se nenadoma prenehalo z izvajanjem geoinženiringa, katerega namen je hlajenje planeta.
• Primer geoinženiringa: Razprševanje delcev v zgornjo atmosfero za blokiranje sončne svetlobe bi lahko zmanjšalo segrevanje za več stopinj.
• Tveganje: Če bi se takšen ukrep prekinil, bi se vso zadržano segrevanje sprostilo zelo hitro, ko bi se delci izprali iz ozračja. Ta grožnja je eden glavnih razlogov za pomisleke glede geoinženiringa, saj bi zahteval izjemno zanesljivo in dolgoročno usklajeno mednarodno sodelovanje.

2. “Favstovska kupčija”: Dvojna vloga onesnaženja

V središču trenutne razprave je spoznanje, da ima izgorevanje fosilnih goriv dvojen, nasproten učinek na podnebje.

• Segrevanje: Sprošča toplogredne pline, kot je dolgotrajni ogljikov dioksid (CO₂), ki povzročajo globalno segrevanje.
• Hlajenje: Sprošča tudi kemikalije, kot je žveplov dioksid, ki v atmosferi tvorijo drobne delce, imenovane aerosoli. Ti aerosoli svetlijo oblake in odbijajo sončno svetlobo nazaj v vesolje, kar ima kratkoročen hladilni učinek na površje planeta.

Ta hladilni učinek aerosolov velja za glavni razlog, zakaj so bile globalne temperature med letoma 1940 in 1970 razmeroma stabilne ali so celo rahlo upadle, kljub naraščajočim emisijam CO₂.

Podnebni znanstvenik James Hansen je ta pojav opisal kot “Favstovsko kupčijo”. Človeštvo je desetletja imelo koristi od industrijske dejavnosti, pri čemer je kratkoročni hladilni učinek aerosolov prikrival polni obseg segrevanja zaradi CO₂. Hansen je leta 2013 zapisal, da bo “‘hudičev dolg’ izterjan od človeštva prek povečanega globalnega segrevanja”, ko bomo aerosole očistili iz zraka.

3. Trenutna razprava: Nenamerni geoinženirski eksperiment

V zadnjem desetletju so bili sprejeti pomembni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka z aerosoli, kar je sprožilo razpravo o tem, ali ti ukrepi prispevajo k nedavnemu pospešenemu segrevanju.

• Ključni ukrepi:

• Prizadevanja Kitajske za zmanjšanje onesnaženja zaradi kurjenja premoga.
• Bistveno strožji predpisi Mednarodne pomorske organizacije (IMO) glede emisij iz ladijskega prometa.

• Posledica: Zmanjšanje koncentracije aerosolov pomeni, da planet, zlasti nad oceani, absorbira več sončne energije.

To je privedlo do znanstvenega razhajanja glede velikosti tega učinka.

Stališče	Glavni argument	Dokazi in ocene
Tabor 1: Znatno segrevanje	Zmanjšanje aerosolov pomembno prispeva k nedavnim rekordnim temperaturam. Hladilni učinek aerosolov (“maskiranje”) je bil podcenjen.	James Hansen in soavtorji trdijo, da so nedavne redukcije pomagale doseči rekordno toploto. Ena izmed študij je spremembo pravil o ladijskih emisijah opisala kot “nenamerni šok prekinitve geoinženiringa”.
Tabor 2: Omejen vpliv (večinsko mnenje)	Globalni učinek zmanjšanja aerosolov je majhen, čeprav so regionalni vplivi lahko večji.	Večina študij ocenjuje povprečni globalni učinek na 0,05 °C ali manj. Regionalno bi lahko bil učinek večji, na primer zvišanje temperature vročinskih valov za 0,5 °C nad velikimi kitajskimi mesti ali lokaliziran vpliv neposredno nad ladijskimi potmi.

Avtor izvornega besedila meni, da je izraz “šok prekinitve” pretiravanje in predlaga izraz “šokino” (shockino), da bi opisal manjši obseg pojava.

4. Osrednja negotovost: Problem oblakov

Največji vir negotovosti v tej razpravi in v podnebni znanosti na splošno so oblaki. Znanstveniki se soočajo z izjemnimi izzivi pri modeliranju njihovega obnašanja.

• Vpliv aerosolov: Onesnaženost zraka pospešuje nastajanje oblakov.
• Kompleksnost: Končni učinek na temperaturo pa je odvisen od vrste oblakov, ki nastanejo, in njihove lokacije, kar je izjemno težko natančno napovedati. Fraza “Če želite pripraviti podnebnega znanstvenika do joka, ga vprašajte o oblakih” ponazarja globino te negotovosti.

5. Zaključki in prihodnje napovedi

Bolj kot sama velikost “šokina” je pomembno spoznanje, ki izhaja iz razprave: spreminjamo podnebje na načine, katerih posledic ne razumemo v celoti in jih ne znamo napovedati. To dokazujejo številni nepredvideni dogodki:

• Hitrejše segrevanje Evrope v primerjavi z drugimi deli sveta.
• Preobrazba arktične tundre iz ponora v neto vir emisij ogljikovega dioksida.
• Prvi zabeležen izpad sezonskega dvigovanja morske vode v Panamskem zalivu v začetku leta 2025 (v 40-letni zgodovini meritev).

Zaradi te temeljne nepredvidljivosti avtor napoveduje, da se bodo številne države v bližnji prihodnosti (v naslednjem desetletju) verjetno zatekle k lokalnim ali regionalnim geoinženirskim ukrepom kot protiukrepom za zmanjšanje temperatur na svojem območju, namesto h globalnemu vbrizgavanju delcev v atmosfero. Ta razvoj bi lahko teorije zarote o “chemtrailih” približal realnosti.

Razdelek s komentarji na video posnetek odraža skeptično in kritično razpravo o podnebnem inženiringu, znanstveni gotovosti in zanesljivosti podatkov.

• Skepticizem in nenamerne posledice:
  • Prevladuje nezaupanje v »podnebno inženirstvo« in prepričanje, da človeško poseganje v kompleksen sistem, kot je Zemljino podnebje, neizogibno vodi do katastrofalnih, nenamernih posledic.
  • Kot glavni vir zaskrbljenosti glede predlaganih podnebnih rešitev se navaja misel, da »ne vemo, kaj počnemo«.
• Nestrinjanje glede znanstvenih napovedi:
  • Več komentatorjev je izpodbijalo trditev v videu, da »nihče ni napovedal«, da bo arktična tundra postala neto oddajnik toplogrednih plinov in ne absorbator. Menijo, da je pomembno sproščanje toplogrednih plinov zaradi taljenja permafrosta (t.i. povratna zanka) že dolgo uveljavljena napoved med podnebnimi znanstveniki.
• Alternativni in prispevajoči dejavniki:
  • En komentar nakazuje, da bi lahko nedavna sprememba predpisov za ladijska goriva – zlasti uporaba goriva z nižjo vsebnostjo žvepla – bila dobronamerna okoljska uredba z nepredvidenimi negativnimi stranskimi učinki na podnebje.
  • Drugi komentar omenja, da je velika količina vodne pare, ki jo je sprožil podvodni vulkanski izbruh leta 2022 (Tonga), prispevala k kratkoročnemu povišanju temperature (voda je toplogredni plin), in meni, da bi njeno razblinjanje lahko povzročalo ohlajanje.
• Kritika zanesljivosti podatkov:
  • Izražene so pomisleki glede točnosti meritev temperature, pri čemer se navajajo težave z okvarjenimi ali slabo vzdrževanimi merilniki, postavitvijo merilnih postaj v bližini urbanih območij (učinek toplotnega otoka) in spremembami v metodologiji merjenja, ki bi lahko umetno napihnile prijavljene temperature.

URL: https://www.youtube.com/watch?v=5UsKzOkOn-c