Cheng et al. (2023) Another Year of Record Heat for the Oceans. Adv. Atmos. Sci. 40, 963–974

11. januarja, 2023
| Ni komentarjev

Cheng L et al. (2023) Another Year of Record Heat for the Oceans. Advances in Atmospheric Sciences 40, 963-974, https://doi.org/10.1007/s00376-023-2385-2 – CC BY 4.0

Abstract (prevod):

Spremembe toplotne vsebnosti oceanov (Ocean Heat Content – OHC), slanosti in stratifikacije so ključni pokazatelji sprememb v zemeljskih energijskih in vodnih krogih. Ti cikli so se zaradi emisij toplogrednih plinov in drugih antropogenih snovi, ki jih povzroča človek, močno spremenili, kar je vzrok za vseprisotne spremembe v podnebnem sistemu Zemlje. Leta 2022 so bili svetovni oceani, kot kaže OHC, ponovno najbolj vroči v zgodovini in so presegli prejšnji rekordni maksimum iz leta 2021. Po podatkih IAP/CAS je OHC 0-2000 m leta 2022 presegel OHC iz leta 2021 za 10,9 ± 8,3 ZJ (1 zeta J = 1021 J), po podatkih NCEI/NOAA pa za 9,1 ± 8,7 ZJ. Med sedmimi regijami so v štirih svetovnih bazenih (severni Pacifik, severni Atlantik, Sredozemsko morje in južni oceani) zabeležili najvišjo vrednost OHC od petdesetih let prejšnjega stoletja. Tudi indeks kontrasta slanosti, količinska opredelitev vzorca “slano postaja bolj slano – sveže postaja bolj sveže”, je leta 2022 dosegel najvišjo zabeleženo raven, kar pomeni, da se svetovni hidrološki cikel še naprej krepi. Pri regionalnih spremembah OHC in slanosti leta 2022 je prevladoval močan dogodek La Niña. Globalna stratifikacija zgornjega dela oceana je nadaljevala trend naraščanja in je bila leta 2022 med sedmimi najvišjimi vrednostmi.

Article Highlights (prevod):

  • Leta 2022 je bil svetovni ocean najbolj vroč, kar jih je človek kdajkoli zabeležil.
  • Tudi indeks kontrasta slanosti v zgornjih 2000 m, ki količinsko opredeljuje vzorec “slano postaja bolj slano – sveže postaja bolj sveže”, je leta 2022 dosegel najvišjo zabeleženo raven.
  • Globalna stratifikacija zgornjega dela oceana je leta 2022 nadaljevala trend naraščanja in je bila med sedmimi najvišjimi doslej zabeleženimi vrednostmi.
Vir: Globalni OHC v zgornjih 2000 m od leta 1958 do leta 2022 po: (a) IAP/CAS podatkih in (b) podatkih NCEI/NOAA. 1 ZJ = 1021 Joulov. Črta prikazuje: (a) mesečne in (b) sezonske vrednosti, histogram pa prikazuje: (a) letne in (b) petletne (pentadne) anomalije glede na obdobje 1981-2010 (Fig. 1 in Cheng et al. (2023)).
Vir: Mesečne (črta) in letne (stolpci) spremembe: (a) indeksa SC (Salinity Contrast) in (b) stratifikacije v zgornjih 2000 m svetovnega oceana od leta 1958 do septembra 2022 [podatki posodobljeni iz Cheng et al. (2017a)] (Fig. 2 in Cheng et al. (2023)).
¸Vir: (a) Letna anomalija OHC v letu 2022 glede na obdobje 1981-2010 za podatke IAP/CAS. (b) Razlika v letnem povprečju OHC v zgornjih 2000 m med letoma 2022 in 2021. (c) Kot v točki (b), vendar za oceno NCEI/NOAA. Enota: 10^9 J m-2. [Posodobljeni podatki iz Cheng et al. (2017a) v (a, b) in Levitus et al. (2012) v (c)] (Fig. 3 in Cheng et al. (2023)).
Vir: (a) Anomalija slanosti v zgornjih 2000 m leta 2022 glede na obdobje 1981-2010. (b) Razlika v slanosti v zgornjih 2000 m med letoma 2022 in 2021 [podatki posodobljeni iz Cheng et al. (2020)] (Fig. 4 in Cheng et al. (2023)).
Vir: Regionalno opazovana sprememba OHC v zgornjih 2000 m od leta 1958 do leta 2022 glede na izhodiščno obdobje 1981-2010. Časovne vrste (črne črte) so zglajene z metodo LOWESS (lokalno weighted scatterplot smoothing) s širino razpona 240 mesecev. Sivo obarvana območja so 95-odstotni intervali zaupanja [Podatki so posodobljeni iz Cheng et al. (2017a)] (Fig. 5 in Cheng et al. (2023)).
Vir: Anomalije zgornjih 2000 m OHC od (a) 2003 do 2012 in (b) 2013 do 2022, glede na izhodiščno obdobje 1981-2010, vendar z odstranjeno globalno srednjo vrednostjo za vsak zemljevid [podatki posodobljeni iz Cheng et al. (2017a)] (Fig. 6 in Cheng et al. (2023)).
Revija/članki - Journal/Articles
Tags: , , , ,