Evropska unija s paketom ukrepov, vključno z Direktivo o odpornosti kritičnih subjektov (Directive on the Resilience of Critical Entities – CER) in Priporočilom Sveta o krepitvi odpornosti kritične infrastrukture, aktivno krepi odpornost ključnih sektorjev pred različnimi grožnjami. Ti ukrepi zajemajo vzpostavitev nacionalnih strategij, redne ocene tveganj, implementacijo tehničnih in organizacijskih ukrepov s strani kritičnih subjektov, izboljšano sodelovanje med državami članicami in Evropsko Komisijo ter tesnejše sodelovanje z mednarodnimi partnerji, kot sta NATO in sosednje države EU. Cilj je zagotoviti, da so ključne storitve, od energije do zdravstva in digitalne infrastrukture, odporne na naravne nesreče, teroristične napade, sabotaže, notranje grožnje in izredne razmere na področju javnega zdravja.
Glavne teme in najpomembnejše ideje/dejstva na spletni strani:
1. Pomen odpornosti kritične infrastrukture:
Dokument poudarja, da je za sodobne družbe ključnega pomena zaščita (varnost) kritične infrastrukture in odpornost kritičnih subjektov, ki to infrastrukturo upravljajo. Brez zanesljive oskrbe z energijo, varne pitne vode, zdravstvenih storitev, bančnih in finančnih storitev ter predvidljega transporta, “naš način življenja ne bi bil mogoč.“
2. Direktiva o odpornosti kritičnih subjektov (CER):
- Namen: Krepitev odpornosti kritičnih subjektov “pred vrsto groženj, vključno z naravnimi nevarnostmi, terorističnimi napadi, notranjimi grožnjami ali sabotažo, pa tudi izrednimi razmerami na področju javnega zdravja”.
- Ključne določbe: Države članice morajo sprejeti nacionalno strategijo in izvajati redne ocene tveganj za identifikacijo kritičnih subjektov.
- Kritični subjekti morajo izvajati lastne ocene tveganj, sprejeti tehnične, varnostne in organizacijske ukrepe za povečanje svoje odpornosti ter obveščati o incidentih.
- Kritični subjekti, ki zagotavljajo bistvene storitve v šestih ali več državah članicah, bodo prejeli dodatno podporo.
- Države članice morajo zagotoviti podporo kritičnim subjektom, Komisija pa dopolnilno podporo (pregled tveganj, najboljše prakse, usposabljanja, vaje).
- Sektorji, zajeti v direktivi: Energija, transport, bančništvo, infrastruktura finančnih trgov, zdravje, pitna voda, odpadne vode, digitalna infrastruktura, javna uprava, vesolje ter proizvodnja, predelava in distribucija hrane.
- Časovnica: Direktiva je začela veljati 16. januarja 2023, države članice so imele čas do 17. oktobra 2024, da jo prenesejo v nacionalno zakonodajo. Direktiva se bo začela uporabljati od 18. oktobra 2024. Države članice morajo nacionalno strategijo sprejeti do 17. januarja 2026 in identificirati kritične subjekte do 17. julija 2026.
3. Skupina za odpornost kritičnih subjektov (Critical Entities Resilience Group – CERG):
- Ustanovljena z Direktivo CER, “olajšuje sodelovanje med državami članicami in s Komisijo”. Omogoča izmenjavo informacij in dobrih praks. Njihov program dela za leti 2025-2026 je na voljo tukaj.
4. Priporočilo Sveta o krepitvi odpornosti kritične infrastrukture (Council Recommendation):
- Sprejeto 8. decembra 2022 kot odziv na dejanja sabotaže proti kritični infrastrukturi v EU.
- Osredotoča se na tri prednostna področja: pripravljenost, odziv in mednarodno sodelovanje.
- Pripravljenost: Države članice so povabljene, da posodobijo ocene tveganj in izvedejo stresne teste (začeli z energetskim sektorjem, dokončani konec leta 2023).
- Odziv: Svet je 25. junija 2024 sprejel Priporočilo za načrt kritične infrastrukture, ki omogoča “bolj usklajen odziv na pomembne čezmejne incidente kritične infrastrukture”. Ta načrt zagotavlja “načrt ukrepov, ki jih je mogoče uporabiti, ko se države EU soočajo s pomembnimi incidenti kritične infrastrukture”.
- Mednarodno sodelovanje: Poudarja se krepitev sodelovanja z Natom (ustanovljena skupna delovna skupina EU-NATO) in mednarodnimi partnerji, s posebnim poudarkom na sosednjih državah EU (Zahodni Balkan, Vzhodna Evropa) in Ukrajini. Tesno se sodeluje tudi z ZDA in Kanado.
5. Vloga raziskav in financiranja: Priporočilo Sveta poudarja “ključno vlogo varnostnih raziskav za odporno kritično infrastrukturo”. Financiranje iz programov, kot sta Horizon Europe in ERNCIP, je “steber dela na ravni EU v zvezi s tem”.
6. Časovnica politike: Dokument navaja ključne mejnike, vključno z direktivo ECI iz leta 2008 (ki je zajemala le energijo in transport), predlogom Direktive CER iz leta 2020 (Proposal for a Directive on the resilience of critical entities), Priporočilom Sveta iz leta 2022, Direktivo CER iz leta 2023 ter dokončanjem stresnih testov v energetiki in sprejetjem načrta za odziv v letu 2024.
7. Prehod od Direktive ECI k Direktivi CER: Direktiva CER bo od 18. oktobra 2024 nadomestila Direktivo ECI iz leta 2008 (European Critical Infrastructure Directive), kar pomeni razširitev področja uporabe in bolj celovit pristop k odpornosti.
Citati iz izvirnega vira:
“Zaščita kritične infrastrukture in odpornost kritičnih subjektov, ki to infrastrukturo upravljajo, sta bistveni za sodobne družbe.“
“Brez zanesljive oskrbe z energijo, varno pitno vodo, zdravstvenimi storitvami, bančnimi in finančnimi storitvami, ali predvidljivim transportom, med drugim, naš način življenja ne bi bil mogoč.“
Direktiva CER “želi okrepiti odpornost kritičnih subjektov pred vrsto groženj, vključno z naravnimi nevarnostmi, terorističnimi napadi, notranjimi grožnjami ali sabotažo, pa tudi izrednimi razmerami na področju javnega zdravja.“
Priporočilo Sveta “predlaga ukrepe za izboljšanje pripravljenosti in odziva na trenutne grožnje.“
Načrt kritične infrastrukture “bo EU omogočil bolj usklajen odziv na pomembne čezmejne incidente kritične infrastrukture, ki lahko motijo bistvene storitve na notranjem trgu.“
“Krepitev sodelovanja z Natom bo pomagala obravnavati tveganja in incidente s pomembnim čezmejnim pomenom.“
“Ključna je vloga varnostnih raziskav za odporno kritično infrastrukturo.“