Jacquemart M, Weber S, Chiarle M et al. (2024) Detecting the impact of climate change on alpine mass movements in observational records from the European Alps, Earth-Science Reviews, 104886 – https://doi.org/10.1016/j.earscirev.2024.104886 – open access document pdf

Abstract (povzetek):

Antropogene podnebne spremembe hitro spreminjajo visokogorska okolja, med drugim spreminjajo pogostost, dinamiko, lokacijo in obseg premikov alpskih mas. V tem članku smo pregledali tri desetletja znanstvene literature (od leta 1995 do začetka leta 2024), da bi ocenili, v kolikšni meri opazovalni zapisi iz evropskih Alp – kot regije z najobsežnejšimi zapisi – razkrivajo te spremembe. To počnemo za procese, ki so v tej regiji najpogostejši, in sicer za padanje kamenja in skal, skalne plazove (skalne podore), drobirske tokove, ledne plazove in snežne plazove. S sistematičnim iskanjem in pregledom literature smo pridobili 335 publikacij, od katerih smo izpustili publikacije, ki se niso osredotočale predvsem na opazovalne zapise. Preostale 103 publikacije so za preučevanje povezave med podnebnimi spremembami in masnimi premiki uporabljale opazovanja z več kot 100 lokacij in 30 popisov. Približno tretjina zadevnih študij je ugotovila merljiv vpliv podnebnih sprememb na preučevane procese masnih gibanj v Alpah (z izjemo velikih skalnih plazov). Najočitnejši trendi, ki so pod vplivom podnebja, so (i) večja pogostost skalnih plazov v visokogorju zaradi višjih temperatur, (ii) manjše število in manjši snežni plazovi zaradi redkejših snežnih razmer na nizkih in srednjih nadmorskih višinah ter (iii) premik k snežnim plazovom z več mokrega snega in manj pršnimi plazovi suhega snega. Medtem ko je (iv) kljub jasnemu povečanju količine padavin, ki sprožijo drobirske tokove, ugotovljeno, da se aktivnost drobirskih tokov ne povečuje enakomerno, čeprav je nekaj dokazov za povečanje aktivnosti nad drevesno mejo in na lokacijah brez zgodovinskih primerov. Trendi za (v) ledne plazove so prostorsko zelo spremenljivi in brez jasne smeri. Temperature ledu se merljivo zvišujejo, vendar kljub teoretičnemu pričakovanju to doslej ni vplivalo na aktivnost lednih plazov. Pregledana literatura tudi razkriva, da je količinska opredelitev vpliva podnebnih sprememb na ta masna gibanja še vedno težavna, deloma zaradi kompleksnosti naravnega sistema, pa tudi zaradi omejitev v razpoložljivih zbirkah podatkov, motečih učinkov in obstoječih tehnik statistične obdelave. Boljše ocene bi lahko dosegli, če bi širše podprli pripravo in vzdrževanje velikih standardiziranih podatkovnih katalogov, združili različne razpršene podatkovne nize (v omenjenih katalogih), tudi iz družbenih in občanskih znanstvenih projektov, vlagali v dolgoročne naravne opazovalnice in razvili ustrezne tehnike obdelave. Boljša opazovanja bodo dodatno podprla razvoj in delovanje modelov, ki temeljijo na procesih. Če lahko na teh področjih pospešimo raziskave naravnih nevarnosti, bodo kvantitativnejše napovedi prihodnjih sprememb na dosegu roke.

Highlights (ključni poudarki):

• Vpliv podnebnih sprememb na gibanje gravitacijskih mas v evropskih Alpah: Teorija in opazovanja
• Splošni okvir kontinuuma odpovedi za masna gibanje v Alpah.
• Signal podnebnih sprememb je zaznaven v opazovanjih vseh procesov, razen velikih skalnih plazov (prostornina > 1 x 10⁶ m³)
• Kompleksnost naravnega sistema in omejitve podatkov otežujejo količinsko opredelitev vpliva podnebnih sprememb.

URL: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0012825224002137