NEA (2022) Meeting Climate Change Targets – The Role of Nuclear Energy


Nuclear Energy Agency (2022) Meeting Climate Change Targets – The Role of Nuclear Energy. Boulogne-Billancourt, France: Nuclear Energy Agency (NEA), No. 7628, Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD), 49p. – free access document pdf

About the report (prevod):

Vsi verodostojni modeli kažejo, da ima jedrska energija pomembno vlogo pri globalnih prizadevanjih za blažitev podnebnih sprememb. Kljub jasnim analizam iz številnih virov, vključno z Agencijo za atomsko energijo (Nuclear Energy AgencyNEA), ki deluje v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and DevelopmentOECD), ki opozarjajo na potrebo po obsežnem, “vsestranskem” pristopu, ki vključuje jedrsko energijo, se nekatere multinacionalne dejavnosti, finančne institucije in oblikovalci politik izogibajo razpravam o jedrski energiji. Ta dinamika je zelo problematična za zmanjševanje emisij ogljika. Vse nizkoogljične tehnologije, vključno z jedrsko energijo, je treba vključiti v ustrezne razprave o energetskem prehodu, da bi ohranili celovitost in dokazno podlago političnega dialoga. Brez znatnega prispevka jedrske energije bodo možnosti za doseganje pariških ciljev bistveno manjše.

Nova analiza agencije NEA opredeljuje potencialni prispevek jedrske energije k zmogljivostim čiste energije in zmanjšanju emisij med letoma 2020 in 2050 ob upoštevanju potencialnih prispevkov energetskih in neenergetskih aplikacij jedrskih tehnologij.

Prispevki dolgoročnega obratovanja, novih jedrskih tehnologij tretje generacije, malih modularnih reaktorjev, sistemov četrte generacije, hibridne jedrske energije in vodikovih sistemov skupaj razkrivajo celoten obseg potenciala jedrske energije in jedrskih inovacij za pomembno in vse večjo vlogo na poti do ničelne neto vrednosti do leta 2050.

Ocene NEA, vključene v to poročilo, niso napovedi, temveč predstavljajo, kaj je mogoče doseči s pravočasnimi odločitvami.

Policy Recommendations (Priporočila politiki – prevod):

  1. Ukrepajte zdaj
    • Vlade in industrija bi morale nujno sodelovati, da bi pokazale in in komercialno uvajanje inovacij na področju jedrske energije, preden se bo zaprla priložnost za izpolnitev 1,5 °C.
  2. Razumeti in zmanjšati stroške
    • Sektor jedrske energije bi moral izvajati priporočila iz študije NEA Unlocking Reductions in the Construction Costs of Nuclear: A Practical Guide for Stakeholders, da bi zagotovil, da sektor izpolni cilje glede stroškov (NEA, 2020).
    • Vlade bi morale pri oblikovanju politik na področju električne energije upoštevati perspektivo na sistemski ravni, da bi zagotoviti, da bodo trgi cenili želene rezultate, kot so nizkoogljična osnovna obremenitev, sposobnost dispečerskega upravljanja in zanesljivost.
  3. Obravnavanje časovnih okvirov
    • Vlade in industrija bi se morale učiti iz uspešnih primerov hitrega uvajanja jedrskih energije za razogljičenje električnih omrežij, kot so Francija, Švedska in Ontario (Kanada) v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ter Združeni arabski emirati od leta 2010 do danes. Ti primeri kažejo pot za hitro razogljičenje električnih omrežij, ki so še vedno močno odvisna od premoga in drugih fosilnih goriv.
    • Regulatorji bi morali sodelovati pri usklajevanju pristopov za izdajanje dovoljenj, da bi omogočili učinkovit vozni park uporabo jedrskih inovacij prek mednarodnih meja.
  4. Krepitev zaupanja javnosti
    • Vlade in industrija bi morale vključiti svoje državljane, da bi okrepile zaupanje javnosti, zagotoviti, da bo javni dialog o energetskih možnostih temeljil na dokazih. To vključuje obravnavo napačne informacije in zagotoviti, da bo potekal realističen pogovor o prednostih in slabostih različnih možnosti.
  5. Podpirati naložbe
    • Vlade bi morale podpirati tehnološko nevtralen pristop, ki jedrsko energijo vključuje v taksonomijo, podnebno financiranje, razvojno financiranje in financiranje ESG.
    • Vlade bi morale izvajati naložbe v jedrsko energijo, vključno z:
      • naložbami za ohranjanje nizkih stroškov kapitala;
      • naložbe, usmerjene v pospeševanje komercializacije jedrskih inovacij (s poudarkom na predkomercialnih stopnjah tehnološke pripravljenosti 3-7);
      • naložbe v jedrske upravne organe, da se zagotovi njihova pripravljenost za urejanje inovacij, in
      • kapitalske naložbe in druge oblike naložb v kratkoročne jedrske novogradnje. projektov.
  6. Zagotoviti polno zastopanost v političnih razpravah o čisti energiji in podnebnih spremembah.
    • Vlade bi morale prekiniti molk o jedrski energiji v političnih razpravah o čisti energiji in podnebnih spremembah ter povečati prepoznavnost jedrske energije skupaj z drugimi vrstami energije, ki ne povzročajo emisij. in zagotoviti, da bo jedrska energija vključena v razprave na konferencah o podnebnih spremembah.
      Tri ključna sporočila so še posebej pomembna:
      • Jedrska energija že zdaj pomembno prispeva k zmanjšanju emisij in jo je treba povečati, da bi dosegli cilje Pariškega sporazuma. Jedrska energija danes zagotavlja 10 % svetovne električne energije kot največji vir električne energije brez emisij v državah OECD in drugi največji vir električne energije brez emisij po vsem svetu, pri čemer izpodrine 1,6 gigatone ogljika dioksida na leto. Po povprečnem scenariju IPCC za 1,5 °C mora jedrska energija doseči 1 160 gigavatov električne energije do leta 2050, s 394 v letu 2020.
      • Pričakuje se, da bodo jedrske inovacije v bližnji prihodnosti pomembno prispevale k zmanjšanju emisij k ciljem zmanjšanja emisij. Jedrske inovacije na področju naprednih in malih modularnih reaktorjev (SMR) ter hibridnih jedrskih energetskih sistemov, vključno z vodikom, hitro napredujejo, več modelov naj bi bilo komercialno uporabnih v 5 do 10 letih, kar bi lahko do leta 2050 nadomestiti dodatnih 15 gigaton emisij ogljikovega dioksida.
      • Politike bi morale biti tehnološko nevtralne in oblikovane tako, da spodbujajo želene rezultate, kot so zmanjšanje emisij in zanesljivost oskrbe z energijo. To vključuje taksonomije, pa tudi merila za dostop do podnebnega financiranja (npr. Zeleni podnebni sklad), razvojnega financiranja (npr. večstranske razvojne banke, kot so Svetovna banka in druge) in okoljskega financiranja (npr. socialnega in okoljskega upravljanja (ESG). Merila je treba uporabljati dosledno s podobnimi ravnmi da bi lahko tehnologije enakovredno konkurirale med seboj. Pri tem Tako se učinkovitost najbolje doseže s tehnološko nevtralnimi politikami in merili.

URL: https://www.oecd-nea.org/jcms/pl_69396/meeting-climate-change-targets-the-role-of-nuclear-energy