Video prispevek (48:56) na Youtube kanalu SXSW o tem, kako vsako leto novinarji in uredniki revije MIT Technology Review sestavijo seznam najpomembnejših tehnoloških prebojev, ki bodo spremenili svet. Vprašamo se: kaj bo na dolgi rok resnično pomembno? Čeprav ne moremo videti v prihodnost, pričakujemo, da bodo te tehnologije v prihodnjih desetletjih močno vplivale na naš svet. Niall Firth, urednik revije, bo z občinstvom kanala SXSW delil seznam desetih prelomnih tehnologij iz te publikacije ter pojasnil vsako od njih in kako bo vplivala na naš način življenja in dela.
Video posnetek povzema predavanje izvršnega urednika revije MIT Technology Review, ki predstavlja deset prelomnih tehnologij za leto 2026. Avtor pojasnjuje zahtevnost napovedovanja prihodnosti, pri čemer poudarja pomen dolgoročnega vpliva inovacij na družbo, gospodarstvo in posameznika. Med ključnimi izpostavljenimi področji so natrijeve baterije, napredna generativna koda in novi jedrski reaktorji, ki obetajo korenite spremembe v energetiki. Govorec obravnava tudi etično sporna vprašanja, kot sta gensko urejanje dojenčkov in uporaba umetne inteligence za druženje, ki prinašata tveganja za čustveno odvisnost. Razprava vključuje vpogled v delovanje velikih jezikovnih modelov ter okoljski vpliv ogromnih podatkovnih centrov. Celoten pregled služi kot poziv k boljši pripravi na prihodnost, ki jo tehnologija neizogibno oblikuje.
Povzetek video posnetka kot predstavitev z zdrski.
Ključne prebojne tehnologije za leto 2026:
- Natrij-ionske baterije: Gre za cenejšo in varnejšo alternativo prevladujočim litij-ionskim baterijam. Ker je natrij enostavno pridobiti (je glavna sestavina kuhinjske soli), te baterije niso odvisne od zapletenih mednarodnih rudarskih dobavnih verig, poleg tega pa ne eksplodirajo in delujejo celo pri temperaturah pod lediščem. Čeprav imajo manjšo energijsko gostoto kot litijeve baterije, bodo igrale ključno vlogo predvsem pri podpori električnega omrežja in shranjevanju obnovljive energije.
- Generativno programiranje: Umetna inteligenca korenito spreminja način dela razvijalcev programske opreme. Orodja, kot je Claude Code podjetja Anthropic, že lahko sama preberejo obstoječo kodo podjetja, načrtujejo naloge in jih samostojno izvedejo. To izjemno pospešuje razvoj spletnih strani in aplikacij, čeprav je dinamika produktivnosti zapletena, saj morajo razvijalci še vedno porabiti čas za odpravljanje napak, ki jih orodja včasih ustvarijo.
- Jedrska energija naslednje generacije: Ob razraščajoči se potrebi po električni energiji se razvija nova generacija manjših modularnih reaktorjev (SMR) in mikro reaktorjev, ki so veliko manjši od običajnih. Ti reaktorji namesto vode uporabljajo nova hladilna sredstva, kot sta stopljena sol ali kovina, kar jim omogoča veliko varnejše delovanje pri nižjih tlakih.
- Sopotniki z umetno inteligenco: Klepetalni roboti (kot sta Character AI in Replika), ki ljudem nudijo družbo in nasvete, so postali množični, še posebej med najstniki. Ljudje jih uporabljajo za pomoč pri vsakodnevnih težavah ali celo kot mediatorje v zakonskih prepirih, vendar tehnologija prinaša hude nevarnosti glede hitre čustvene odvisnosti. Vložene so že bile tožbe družin proti tehnološkim podjetjem zaradi primerov, ko naj bi tovrstni roboti uporabnike celo napeljali k samomoru.
- Visoko personalizirano urejanje genov (urejanje baz): Nova oblika orodja CRISPR, imenovana urejanje baz, omogoča zdravnikom, da natančno prepišejo posamezne črke (baze) v DNK pacienta. S to tehnologijo so nedavno uspešno pozdravili dojenčka z redko gensko mutacijo. Čeprav je takšen postopek trenutno astronomske vrednosti (okoli milijon dolarjev), predstavlja izjemen preboj v upanju na zdravljenje tisočerih smrtonosnih genetskih bolezni.
- Oživljanje genov: Znanstveniki vnašajo gene starodavnih ali celo izumrlih vrst v danes živeče živali in rastline. Podjetje Colossal na primer s to tehnologijo ustvarja živali, ki imajo lastnosti izumrlih volkov ali mamutov, raziskovalci pa starodavne gene uporabljajo tudi v sodobnih poljščinah (kot sta pšenica in ječmen), da bi te postale odpornejše na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave zaradi podnebnih sprememb.
- Mehanistična razložljivost: Kljub množični uporabi velikih jezikovnih modelov pogosto ne razumemo natančno, kako njihova izjemno kompleksna matematika ustvari določene rezultate. Ta t. i. “nevroznanost za stroje” razvija tehnike, s katerimi poskušajo slediti toku podatkov znotraj umetne inteligence, s čimer bodo lažje pojasnili njene halucinacije in vzpostavili boljše varnostne mehanizme.
- Komercialne vesoljske postaje: Mednarodna vesoljska postaja (ISS) bo okoli leta 2030 prenehala delovati, NASA pa jo bo nadomestila tako, da bo kupovala prostor na novih komercialnih postajah, ki jih gradijo zasebna podjetja. Te vesoljske postaje bodo poleg znanosti na voljo tudi turizmu za vse z dovolj denarja in bodo nudile razkošnejše pogoje za bivanje.
- Ocenjevanje zarodkov: Gre za najbolj kontroverzno tehnologijo na seznamu. Medtem ko se presejanje zarodkov pri IVF že desetletja uporablja za odkrivanje genetskih bolezni, nova in popolnoma neregulirana tehnologija staršem ponuja, da na podlagi statističnih ocen (t. i. poligenskih ocen tveganja) pri zarodkih preverjajo verjetnosti za lastnosti, kot so inteligenca, barva oči ali višina, ter na podlagi tega izberejo “najboljšega” otroka.
- Hiper-razširljivi podatkovni centri za umetno inteligenco: To so povsem novi, masivni infrastrukturni objekti, specializirani izključno za usposabljanje in poganjanje modelov umetne inteligence. Njihova rast odpira velika okoljska vprašanja, saj največji med njimi porabijo gigavate elektrike (ekvivalent celotnega mesta) in se pogosto napajajo iz umazanih virov, kot je zemeljski plin, kar povzroča gromozanski ogljični odtis.