Prispevek na spletnem portalu CNN v rubriki Business Tech o trenutnem stanju kitajske industrije umetne inteligence in njene konkurence z ZDA. Prispevek opisuje tekmovanje na področju umetne inteligence med Kitajsko in Združenimi državami Amerike ter izpostavlja prednosti in ovire kitajskega trga. Čeprav so kitajska podjetja dosegla velik napredek z uporabo odprtokodnih modelov in hitro integracijo tehnologije v industrijo, strokovnjaki opozarjajo na zaostanek za ameriškimi tekmeci. Glavne težave predstavljajo omejen dostop do naprednih čipov, pomanjkanje tveganega kapitala in izvozne omejitve s strani Zahoda. Kljub temu Peking močno spodbuja tehnološko samozadostnost in uvajanje umetne inteligence v proizvodnjo ter robotiko. Končna ocena nakazuje, da bo za prevzem vodilnega mesta potrebna korenita kulturna sprememba v smeri večjih inovacij in tveganj. Kitajska industrija tako ostaja dinamična, a se sooča z resnimi strukturnimi izzivi na poti do svetovne nadvlade.

V nadaljevanju podajamo povzetek prispevka.

Razkorak v zmogljivosti

• Streznitvene ocene: Kljub svetovnemu uspehu zagonskih podjetij (startupov), kot je DeepSeek, vrhunski kitajski znanstveniki ocenjujejo, da je možnost, da bi v naslednjih 3–5 letih prehiteli vodilna ameriška podjetja, “pod 20 %”.
• Povečevanje razlike: Vodilni v industriji opozarjajo, da se razkorak v zmogljivosti verjetno povečuje in ne zmanjšuje, saj ameriška podjetja (kot sta OpenAI in Anthropic) vlagajo ogromno računalniško moč v raziskave naslednje generacije, medtem ko so viri kitajskih podjetij bolj omejeni.

Strateški zasuk: Ofenziva odprte kode

• Agresivna strategija odprtih modelov: Kitajska podjetja so sprejela pristop odprte kode za znižanje stroškov razvoja in hitro gradnjo ekosistemov. Alibabin model Qwen je nedavno prehitel Metin model Llama kot najbolj prenašan odprti model na platformi Hugging Face.
• Obrambna uporabnost: Ta strategija blaži geopolitično tveganje; če ZDA uvedejo sankcije proti matičnemu podjetju, se lahko njihovi odprtokodni izdelki še vedno uporabljajo po vsem svetu.
• Ekonomska realnost: Premik spodbuja tudi domači trg, kjer so kitajska podjetja in potrošniki zgodovinsko neradi plačevali za programsko opremo.

Ključne omejitve

• Strojna ozka grla: Ameriški nadzor izvoza preprečuje dostop do najsodobnejših čipov (kot sta seriji Blackwell in Rubin podjetja Nvidia). Domači proizvajalci čipov še ne morejo zagotoviti potrebnega obsega ali zmogljivosti za usposabljanje vrhunskih modelov.
• Pomanjkanje kapitala: Z manjšo bazo investitorjev kot v ZDA se kitajski startupi soočajo s pritiskom, da hitro dokažejo komercialno uspešnost. To je prisililo podjetja, kot sta Z.ai in MiniMax, v zgodnje javne ponudbe delnic (angl. Initial public offering – IPO) v Hongkongu, da bi si zagotovila denar.

Obeti za prihodnost

• Industrijska integracija: Strokovnjaki trdijo, da kitajska moč leži v “industrializaciji umetne inteligence” – hitrem vključevanju modelov v proizvodnjo, električna vozila in potrošniške aplikacije – in ne v prevladi samih modelov.
• Ovire pri inovacijah: Čeprav je Kitajska spretna pri kopiranju in izboljševanju zahodne tehnologije, vodilni v industriji opažajo kulturno pomanjkanje “ljudi, ki tvegajo”, potrebnih za ustvarjanje novih tehnoloških paradigem iz nič.

URL: https://edition.cnn.com/2026/02/10/tech/china-us-ai-race-challenges-intl-hnk-dst