Millard-Ball A, Reginald M, Yusuf Y, Bian C (2025) Global health and climate benefits from walking and cycling infrastructure, Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. 122(24), e2422334122 – https://doi.org/10.1073/pnas.2422334122 – open access article pdf –

Significance (pomen):

Hoja in kolesarjenje praktično ne povzročata onesnaževanja in pomagata ljudem vključiti telesno aktivnost v njihovo vsakdanje življenje. Pokazujemo neizkoriščen potencial preoblikovanja ulic in urbanega zgoščevanja za povečanje hoje in kolesarjenja, kar prinaša merljive koristi za javno zdravje in podnebne spremembe na globalni ravni. Pokazujemo, da niso stroga zimska ali poletna podnebja večja ovira za hojo in kolesarjenje na letni ravni, čeprav strmo teren odvrača od kolesarjenja. Medtem ko so severnoevropska mesta znana po svoji odlični infrastrukturi, ki podpira aktivno potovanje, poudarjamo alternativni model mest, kot je Osaka, ki ima manj obsežno infrastrukturo za hojo in kolesarjenje, vendar mrežo ozkih ulic s počasnim prometom, kjer sobivajo različni uporabniki cest.

Abstract (povzetek):

Uporabljamo globalno usklajen niz podatkov – Google Environmental Insights Explorer – za količinsko opredelitev vpliva urbane oblike in prometne infrastrukture na stopnjo hoje in kolesarjenja v 11.587 mestih iz 121 držav na šestih celinah. Na ravni mesta ima gostota prebivalstva največji vpliv na delež hoje in pozitivni vpliv tudi na kolesarjenje, saj višja gostota prebivalstva omogoča, da so destinacije v dosegu hoje in kolesarjenja. Gostota prebivalstva ima največji vpliv v bogatejših državah, kjer imajo potniki pogosto več možnosti potovanja, medtem ko v krajih z nižjimi dohodki hojo in kolesarjenje pogosto poganjajo finančne omejitve. Ugotovili smo tudi pozitivne učinke kolesarskih stez (ki nadomeščajo širši nabor praks oblikovanja ulic) na hojo in kolesarjenje. V povprečnem mestu je vsak nov kilometer kolesarske steze povezan z ~13.400 dodatnimi kilometri kolesarjenja na leto. Če bi vsako mesto povečalo obseg svojega kolesarskega omrežja na raven Kopenhagna na Danskem, bi naše simulacije pokazale zmanjšanje emisij zasebnih vozil za približno 6 % in koristi za zdravje v višini približno 435 milijard USD na leto.

URL: https://www.pnas.org/doi/10.1073/pnas.2422334122