Organizacija Global Tipping Points, ki deluje s centrom na Univerzi v Exterju, je ob približevanju podnebne konference COP30 (angl. Conference of the parties – COP) objavila najnovejše raziskave o prelomnih točkah – tako pozitivnih kot negativnih – in sicer združene v poročilu Global Tipping Points Report 2025. K poročilu je prispevalo skupno 160 avtorjev iz 23 držav in 87 institucij. Skupaj smo združili znanje o tem, kako upravljati prelomne točke zemeljskega sistema, tveganja, ki jih predstavljajo, in priložnosti, ki jih ponuja razumevanje in ukrepanje na podlagi pozitivnih prelomnih točk.
Na voljo je prostodostopno polno poročilo (Full Report, 373 str.) in njen povzetek (Summary, 44 str.) – CC BY-SA-4.0
Summary (povzetek):
Svet je vstopil v novo realnost. Globalno segrevanje bo kmalu preseglo 1,5 °C. To človeštvo postavlja v nevarnostno območje, kjer več podnebnih prelomnih točk predstavlja katastrofalna tveganja za milijarde ljudi. Že zdaj toplovodni koralni grebeni presegajo svojo toplotno prelomno točko in doživljajo brezprimeren odmrek, kar ogroža preživetje več sto milijonov ljudi, ki so od njih odvisni. Polarna ledena pokrivala se približujejo prelomnim točkam, kar bo povzročilo večmetrsko nepovratno dvigovanje morske gladine, ki bo prizadelo več sto milijonov ljudi.
Vsak dodatni delček segrevanja poveča tveganje za sprožitev nadaljnjih škodljivih prelomnih točk. Te vključujejo propad atlantskega meridionalnega preobrata (angl. AMOC), ki bi radikalno ogrozil globalno varnost preskrbe s hrano in vodo ter severozahodno Evropo potisnil v podaljšane hude zime. Podnebne spremembe in krčenje gozdov skupaj ogrožajo amazonski deževni gozd z obsežnim odmiranjem pod 2 °C globalnega segrevanja, kar grozi z neizmerno škodo za biotsko raznovrstnost in vpliva na več kot 100 milijonov ljudi, ki so odvisni od gozda.
Ta tveganja za podnebne prelomne točke so medsebojno povezana, večina medsebojnih vplivov pa je destabilizirajočih, kar pomeni, da prelom ene sistema poveča verjetnost preloma drugega. Posledice tega bi se kaskadno razširile po ekoloških in socialnih sistemih, od katerih smo odvisni, in povzročile vse večje škode. Človeštvo se sooča s potencialno katastrofalnimi, nepovratnimi posledicami. Medameriško sodišče za človekove pravice priznava pravico ljudi do varnega podnebja, zato je preprečevanje nepovratne škode podnebnemu sistemu pravna nujnost.
Kako visoko naj se temperatura dvigne in kako dolgo naj traja, je resnično pomembno za preprečevanje podnebnih prelomnih točk. Obseg in trajanje globalnega preseganja temperature nad 1,5 °C je treba čim bolj zmanjšati. Da bi to dosegli, je treba globalne antropogene emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za polovico (v primerjavi z ravnmi iz leta 2010) in do leta 2050 doseči neto ničlo. To zahteva brezprecedensno pospešitev dekarbonizacije, hitro zmanjšanje emisij metana in drugih kratkotrajnih onesnaževalcev podnebja ter hitro povečanje trajnostnega odstranjevanja ogljika iz ozračja.
Če bomo čakali, da presežemo prelomne točke, preden ukrepamo, bo prepozno. Edina verodostojna strategija za obvladovanje tveganj je, da ukrepamo vnaprej. Vendar se čas za preprečitev škodljivih prelomnih točk hitro izteka. Trenutni nacionalno določeni prispevki (NDC) in zavezujoči dolgoročni cilji ali cilji neto ničelnih emisij niso dovolj. Še vedno zavezujejo svet k nadaljnjemu globalnemu segrevanju, ki bo verjetno preseglo 2 °C pred letom 2100. To zahteva takojšnje, brezprecedensne ukrepe voditeljev na COP30 in oblikovalcev politik po vsem svetu.
Da bi dosegli tako radikalno pospešitev ukrepov, je treba sprožiti pozitivne prelomne točke, ki ustvarjajo samodejno okrepljene spremembe v tehnologijah in vedenju v smeri ničelnih emisij. V dveh letih od objave prvega poročila Global Tipping Points Report se je po vsem svetu radikalno pospešilo uvajanje sončne energije in električnih vozil. Vendar pa je v zadnjem času prišlo tudi do vrste nazadovanj pri izpolnjevanju zavez v nekaterih državah in sektorjih, vključno s finančnim.
Kljub temu lahko manjšina še vedno prevlada nad večino, če ima na svoji strani samopovezovalno povratno informacijo. To je jasno vidno pri sprejemanju čiste tehnologije. Cena sončnih fotovoltaičnih panelov se je znižala za četrtino za vsako podvojitev njihove nameščene zmogljivosti. Kakovost baterij se je izboljšala, njihova cena pa se je znižala, čim več jih je bilo nameščenih. To spodbuja nadaljnje sprejemanje. Širjenje primerov podnebnih sporov in pobud, ki so pozitivne za naravo, se prav tako samopovezuje. Več ljudi se jih loti, večji je njihov vpliv na druge, da ukrepajo.
Pozitivni prelomni točki se prav tako začenjajo medsebojno vplivati in krepiti. Politike, usmerjene v super-vplivne točke medsebojnega vpliva, lahko pomagajo sprožiti to kaskadno pozitivno spremembo. Krepitev povratnih informacij med civilno družbo in oblikovalci politik je prav tako ključnega pomena za okrepitev pozitivnih sprememb. Zato bi lahko Global Mutirão, ki spodbuja kolektivno delovanje civilne družbe, bil ključnega pomena za sprožitev pozitivnih prelomnih točk.
Samo s kombinacijo odločnih politik in ukrepov civilne družbe se lahko svet iz soočanja z eksistencialnimi tveganji prelomnih točk podnebja preusmeri v izkoriščanje priložnosti pozitivnih prelomnih točk.